Do interne komunikacije ne pride samo od sebe

Zakaj je interno komuniciranje tako pomembno, da si »zasluži« lastno konferenco?

Harvardska raziskava o sreči, ki poteka že vse od leta 1938, pravi, da so prav dobri odnosi najpomembnejši za zdravje ljudi. Na delovnem mestu preživimo veliko svojega časa, dobre odnose na delovnem mestu pa lahko krepimo in negujemo z ustrezno zastavljeno ter upravljano interno komunikacijo. Ne nazadnje raziskave kažejo še, da se organizacije, v katerih vladajo dobri, kakovostni odnosi, ponašajo z odličnimi rezultati: s skoraj devetkrat višjo dodano vrednostjo in dvakrat večjim dobičkom na zaposlenega kot preostale. Zato: absolutno ja, interno komuniciranje je pomembno in si »zasluži« svojo konferenco.

Kateri trendi in izzivi se trenutno kažejo kot najbolj izraziti na področju internega komuniciranja?

Zaradi številnih sprememb, ki se dogajajo v delovnih okoljih, vse pogosteje in bolj intenzivno, opažamo trend, da se je interna komunikacija postavila na zemljevid pomembnih vzvodov, ki jih je v organizacijah treba upravljati. Že kar nekaj časa je eno od najbolj perečih vprašanj internega komuniciranja ohranjanje ter spodbujanje zavzetosti zaposlenih in znamčenje delodajalca. Učinkovita interna komunikacija prispeva, da se zaposleni čutijo slišane, spoštovane ter da skupaj z vodjo in ekipo delajo za isti cilj. Tu zelo pomembno vlogo odigrajo poslovni voditelji in njihove ožje ekipe, ki morajo komunikacijo znati prilagajati posamezniku oziroma posamezni ekipi. Tukaj nimam v mislih prikrojevanja informacij, ampak različne načine komuniciranja. Če je v vsakdanjem življenju vsem bolj ali manj jasno, da bomo na drugačen način motivirali babico, da gre z nami v park, kot petletnika, je to zavedanje že močno prisotno v uspešnih organizacijah, druge pa jim morajo še slediti.

Kako se voditelji lahko izobrazijo na področju internega komuniciranja in katere veščine morajo osvojiti?

Nekje sem zasledila misel, da je komunikacija mehka veščina, a da je zanjo treba trdo delati. Interna komunikacija se ne zgodi sama od sebe – vsaj ne takšna, ki bi bila učinkovita in zaželena. Z njo se je treba ukvarjati. In tu so vodje prvi v vrsti, seveda ob ustrezni strokovni podpori internih komunikatorjev. Poslovni voditelji morajo biti vešči predvsem v umirjeni, jasni in ciljno usmerjeni komunikaciji. Sporočila morajo znati prenesti ali bolje rečeno 'prevajati' tako, da jih razumejo vsi v organizaciji.

Kakšna pa je tu vloga komunikatorjev?

Komunikatorji lahko voditelje, ki so že prepoznali pomen dobre interne komunikacije, podpremo z dobro vsebino, tehničnimi znanji, skupaj gradimo zgodbe, ki bodo podprle poslovne cilje. Medtem ko se morajo komunikatorji v organizacijah, v katerih ta pomen še ni prepoznan, pogosto boriti za svoje mesto. Velikokrat je interno komuniciranje tudi nekakšen brezdomec – ali spada v oddelek odnosov z javnostmi, marketinga, kadrovanja …

Na drugi strani spremljamo podjetja, kot je današnji Loftware. Nekdanji direktor Matej Košmrlj je denimo prav z odprto strategijo in komunikacijo, z gradnjo kakovostnih ter dolgoročnih odnosov uspel podjetje Nicelabel spremeniti v multinacionalko. Karizma voditelja ali voditeljice je tisto, kar zaposleni v uspešnih organizacijah pogosto navajajo kot eno od pomembnih lastnosti dobrega vodje. Če citiram Zvezdano Lubej, kadrovsko strokovnjakinjo ter coachinjo karizmatičnega in trajnostnega vodenja, karizmatični vodje ustvarjajo delovno okolje, v katerem so zaposleni čustveno in intelektualno predani ciljem organizacije. Pri doseganju takšne zavzetosti pa kar 40 odstotkov predstavlja komunikacija. Prihajajoča KIK konferenca je zagotovo dogodek, ki bo ponudil številne uporabne uvide za nadgradnjo internega komuniciranja.