Umetna inteligenca v Sloveniji: visoka uporaba, nizko zaupanje

To kažejo najnovejši podatki raziskave Worldviews, ki jo je v začetku leta izvedlo združenje WIN v sodelovanju z Inštitutom Mediana.

V raziskavi je sodelovalo 44.000 ljudi iz 44 držav, drugi sklop objavljenih rezultatov pa razkriva podatke o tako imenovanem UI-indeksu. Ta meri odnos javnosti do umetne inteligence skozi sedem ključnih dimenzij: pogostost uporabe, zaupanje, učinkovitost, zanimanje, udobje pri uporabi, uporabnost ter sprejemanje umetne inteligence kot dela sodobnega življenja.

Slovenija pod evropskim povprečjem

Slovenija je letos dosegla 49 od možnih 100 indeksnih točk, kar je sicer pet točk več kot lani, vendar še vedno zaostaja tako za evropskim povprečjem kot tudi za primerljivimi državami v regiji.

Najvišji UI-indeks v regiji beleži Srbija, ki je dosegla 54 točk in v primerjavi z lanskim letom napredovala za devet točk. Pred Slovenijo je tudi Hrvaška z 51 točkami, ki je v primerjavi s preteklim letom pridobila šest točk.

Na globalni ravni najvišji indeks beležita Indija in Kitajska, obe s 76 točkami. V Evropi je na vrhu Grčija z 59 točkami, najnižji indeks pa beleži Gruzija s 44 točkami.

Foto: Mediana

Uporaba raste hitreje kot zaupanje

Podrobnejša analiza posameznih dimenzij kaže, da Slovenija zaostaja za Evropo, Hrvaško in Srbijo v skoraj vseh kategorijah. Izjema je pogostost uporabe umetne inteligence, pri kateri Slovenija rahlo presega evropsko povprečje in Hrvaško.

Kar 78 odstotkov prebivalcev Slovenije danes uporablja umetno inteligenco za zasebne ali poslovne namene, kar pomeni 20-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Toda intenzivnejša uporaba še ne pomeni tudi večjega zaupanja v tehnologijo.

Rezultati raziskave kažejo, da prebivalci ostajajo previdni predvsem pri vprašanjih zanesljivosti informacij, varnosti podatkov in širšega vpliva umetne inteligence na družbo. Prav zaradi nizkega prispevka dimenzij, kot so zaupanje, udobje pri uporabi, uporabnost in sprejemanje, skupni UI-indeks raste počasneje od same uporabe.

Foto: Mediana

Tehnologija je že del vsakdana, ne pa še povsem sprejet del družbe

Podatki raziskave kažejo na zanimiv paradoks: umetna inteligenca je med uporabniki vse bolj razširjena, vendar njena družbena legitimnost raste precej počasneje. Slovenci tehnologijo očitno preizkušajo in uporabljajo, a ob tem ostajajo zadržani glede njenega dolgoročnega vpliva in zaupanja vredne uporabe.

To pomeni, da bo nadaljnji razvoj umetne inteligence v veliki meri odvisen ne le od tehnološkega napredka, temveč tudi od sposobnosti podjetij, institucij in razvijalcev, da pri uporabnikih gradijo občutek varnosti, transparentnosti in dejanske uporabne vrednosti.

Raziskava tako potrjuje, da prihodnost umetne inteligence ne bo odvisna zgolj od tega, koliko ljudi jo uporablja, ampak predvsem od tega, koliko ji dejansko zaupajo.

Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem 2026 potekala v 44 državah sveta. Gre za longitudinalno raziskavo, ki se v podobni obliki izvaja že od leta 2019.

Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. Statistična napaka znaša ±0,47 odstotne točke pri 95-odstotnem intervalu zaupanja. Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje.

V Sloveniji je raziskavo januarja 2026 s spletnim panelom izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1.018 polnoletnih prebivalcev Slovenije.