taras birsa
Aktualno

Učinek Tadeja Goloba ali kako so kriminalke v Sloveniji dobile svoj trenutek

Pisatelju Tadeju Golobu, ki je pred dnevi izdal nov roman Virus, je uspelo med Slovenci dvigniti vsesplošno priljubljenost kriminalnih romanov.

V seriji prispevkov smo se posvetili fenomenu, ko televizijske serije oziroma filmi presežejo svoj prvotni namen. V prvem prispevku smo pisali o tem, da je serija Damin gambit (The Queen's Gambit) ne le najbolj gledana serija v zgodovini Netflixa. Vzbudila je tudi vsesplošno zanimanje za šah. V drugem prispevku pa smo pisali o tem, kako je filmska franšiza Harry Potter povzročila, da je leta 2016 svet športa bogatejši za novo panogo – doslej fiktivni šport quidditch.

Med širšim krogom bralcev se je Tadej Golob uveljavil s serijo kriminalk s Tarasom Birso v glavni vlogi. Začela se je z romanom Jezero (2016), sledili sta Leninov park (2018) in Dolina rož (2019). Po trilogiji so posneli zelo gledano televizijsko nadaljevanko, ki je po besedah Sama Ruglja, založnika in publicista, skupaj s knjižno podlago »udomačila slovensko kriminalko in jo pripeljala v vsak slovenski dom«. Golob je na Slovenskem knjižnem sejmu konec novembra 2020 za prihodnje leto napovedal novo šestdelno nadaljevanko, ki jo bo TV Slovenija snemala po romanih Leninov park in Dolina rož. Sredi decembra pa je izšel četrti del kriminalke o inšpektorju Tarasu Birsi. Težko bi nosila bolj aktualen naslov – Virus. Kot ugotavljamo v nadaljevanju, imamo tudi v Sloveniji dober primer, ko se je uspeh serije »prenesel« tudi na prodajo knjižne predloge. Dobre novice tako za založnike oziroma knjigarne in pisatelje ter seveda bralno kulturo v Sloveniji. Iz založbe Goga, kjer so izšli vsi omenjeni romani, za komentarje niso bili dosegljivi, o zelo pozitivnem vplivu serije na prodajo knjig pa poročajo iz založb Mladinska knjiga in Beletrina.

Mladinska knjiga: Zaradi serij se je povečala prodaja knjižnih predlog

Prodaje kriminalke Jezero v knjigarnah založbe Mladinska knjiga ocenjujejo kot zelo uspešno, prav tako tudi ostali dve Golobovi knjigi Leninov park in Dolina rož. Kot je povedala Ester Fidel iz službe z odnose z javnostmi Mladinske knjige, so kriminalke Tadeja Goloba na slovenskem knjižnem trgu nakazale, da je lahko izvirni žanrski roman velika uspešnica. »Uspeh so zaznali tudi ustvarjalci serij in po knjižnih predlogah naredili kar nekaj uspešnih serij, zlasti na nacionalni televiziji. Tako je na primer predvajanje serije še dodatno spodbudilo nakup kriminalk Tadeja Goloba, ki so se že sicer zelo dobro prodajale. Še več, ob predvajanju serije so se za kriminalke Tadeja Goloba začeli zanimati tudi ljudje, ki jih drugače le-te ne bi dosegle,« pojasnjuje Fidlova. Poudarja, da so takšni primeri tudi pri svetovnih trendih, na primer kriminalke Agathe Christie so najprej postale knjižnice uspešnice, kasneje so jih spravili na platna in ekrane. »Povečano prodajo smo pri Mladinski knjigi opazili tudi ob predvajanju drugih televizijskih serij oziroma filmov, nastalih po tujih knjižnih uspešnicah (na primer Genialne prijateljice, Dekline zgodbe, in Harryja Potterja. Na drugi strani pa omenja še priljubljeno serijo The Witcher, ki je nastala po knjižni predlogi poljskega avtorja Adrzeja Spakowskega. V tem primeru je knjiga postala globalno zanimiva preko serije. Pri Mladinski knjigi načrtujejo za leto 2021 izid prve knjige The Last Wish. »Pred kratkim smo izdali prve tri dele iz pentalogije o Patricku Melrosu. Njen avtor Edward St Aubyn jo je pisal kar dvajset let, izhajala je med letoma 1992 in 2012, priljubljenost med širšim krogom bralcev pa dosegla šele leta 2018, ko je na male zaslone prišla njena petdelna televizijska adaptacija.«

Beletrina: Literatura je odličen vir za kakršno koli aktualizacijo

Eva Premk Bogataj, strateška vodja projektov pri založbi Beletrina, je povedala, da je serija Jezero vsekakor sprožila še večje zanimanje za žanr, ki je imel pri nas morda še malo manj razvit trg, hkrati pa je bila tudi produkcija na tem področju skromna. »Bralci so po letu 2016 pri nas začeli posegati tudi po literarno kompleksnejših in bolj kakovostnih kriminalnih romanih, kakršni so Behemot Jerneja Županiča (2019), V senci zločina Helene Henschen (2018), Mrtvi tek Kurta Austa (2018), Slepe miši Dušana Merca (2018), najvišje pa je med bralci in strokovno javnostjo nedvomno zapisan Kolesar Marka Radmiloviča (2020),« pojasnjuje sogovornica. Tudi sama opaža splošno povezavo med knjigami in serijami. »Najboljše serije so posnete po literarnih predlogah, literatura je odličen vir za kakršno koli aktualizacijo, tudi filmsko.«

Intervju

Melanja Korošec
27. 04. 2024

Na naslovnici MM-a #514 je Melanja Korošec, direktorica strateškega marketinga in…

»Zadovoljna stranka je za nas najboljši marketing in čeprav ji zelo verjetno ne bomo prodali še ene hiše, pa nas bo priporočila naprej,« pravi…

sasa gnezda
22. 04. 2024

V podjetju Mediade tudi letos pripravljajo Konferenco internega komuniciranja KIK 2024,…

Nekje sem zasledila misel, da je komunikacija mehka veščina, a da je zanjo treba trdo delati. Interna komunikacija se ne zgodi sama od sebe – vsaj ne…

zz
20. 04. 2024

PandaChat, slovenska rešitev, ki z UI poenostavlja iskanje po obsežnih podatkovnih…

Pričakujete lahko, da bo PandaChat vedno znova presenečal s kreativnimi in inovativnimi funkcionalnostmi. Spremljamo trg, razmišljamo in si…

Naši avtorji