PRO PR: Dobri časi za industrijo odnosov z javnostmi

To je na konferenci PRO PR v Podčetrtku poudaril Francis Ingham, glavni direktor ICCO. »Ko smo se znašli v prvem valu covida-19, sem se vsak dan pogovarjal z direktorji komunikacijskih agencij in grozno je bilo opazovati, kako so njihovi naročniki čez noč odpovedali pogodbe, njihovi prihodki so hitro usihali in posledično so morali odpuščati, nekateri pa celo zapreti agencije. Toda industrija se je izkazala za izjemno odporno, saj po dveh letih ni več sledu o negotovosti; še več, direktorji agencij so zelo optimistični glede prihodnosti,« je na tridnevni konferenci PRO.PR, ki se je danes začela v Podčetrtku, uvodoma povedal Francis Ingham, generalni direktor Združenja za odnose z javnostmi in komuniciranje (PRCA) in glavni direktor Mednarodne organizacije komunikacijskih svetovalnih agencij (ICCO). Stanje se je namreč stabiliziralo in odnosi z javnostmi spet cvetijo; v Veliki Britaniji so zabeležilo celo 20-odstotno rast. »Številke iz leta 2021 so zagotovo razlog za slavje,« je povedal ob predstavitvi svetovnega poročila ICCO o stanju na področju odnosov z javnostmi.

Komunikacijske agencije največjo rast prihodkov beležijo zaradi novih naročnikov na področju IT in tehnologije, zdravstvenih storitev in finančnega sektorja. Po njegovih besedah (o čemer je govoril tudi v intervjuju za MM) so se vodstva podjetij prav v obdobju covida-19 začela zavedati, kako pomembno je vlagati v krepitev ugleda – saj veste, ugled je težko pridobiti, izgubiti pa zelo preprosto. Zato bolj kot kdaj koli prej v ospredje prihaja korporativna družbena odgovornost, saj je ljudem vedno bolj mar za okolje in zato morajo podjetja temu namenjati še večjo pozornost.

Med glavnimi izzivi, s katerimi se industrija odnosov z javnostmi še vedno sooča, pa je navedel preskromno stopnjo vključevalnosti in raznolikosti, feminizacijo poklica, pri čemer pa so na vodilnih položajih moški, kot tudi pomanjkanje skrbi za duševno zdravje zaposlenih. »Zaposlenih v komunikacijskih agencijah so v zadnjih dveh letih dajali še več od sebe, a niso prejeli ustrezne moralne podpore. V naslednjih letih bo duševnemu zdravju treba nameniti veliko več pozornosti,« je poudaril.

Skrivnost uspešnega komuniciranja je v vpletenosti

Britanec Scott Gould, avtor knjige Oblika angažiranosti (The Shape of Engagement) in ustanovitelj The Engagement Academy, pravi, da je vpletenost oziroma angažiranost sklepanje prijateljstev. »Vpletenost je najpomembnejša veščina, ki pa se je nikoli nismo naučili,« pravi Gould, ki je prepričan, da vpletenost ljudi prinaša neprecenljivo vrednost. Trije procesi vpletenosti strank so po njegovih besedah komunikacija, akcija in integracija. »Vpletenost je občutek za 'mi', ne občutek za 'mene'. V tem procesu niste sami, ampak smo skupaj,« je pojasnil in dodal: »Ključ do največje vpletenosti je preplet osebnega in profesionalnega, saj eno brez drugega ne gre.«

Je biti vplivnež resnično poklic?

Na to vprašanje je poskušala odgovoriti Astrid Mušura Kaučič, strokovnjakinja za strateško komuniciranje v hrvaški agenciji za odnose z javnostmi In Media Res Communications, ki je poudarila, da je vloga vplivnežev v največji meri marketinška, kar odseva tudi velika rast vplivnostnega marketinga v zadnjih letih. Čeprav obstaja kopica literature na temo vplivnežev, pa nikjer ni navedeno, da bi bil vplivnež poklic, saj je njihova vloga še vedno precej neopredeljena, je povedala predavateljica. V njihovi agenciji so se zato na Hrvaškem lotili raziskave, v kateri so poskušali ugotoviti, ali vplivneži postajajo nova stroka in kako je njihov status formalno opredeljen ter katere veščine in znanja morate imeti, da se lahko opredelite za vplivneže. Ugotovili so, da je 63 odstotkov hrvaških vplivnežev starih med 20 in 30 let, 20 odstotkov jih je starih med 14 in 20, 14 odstotkov med 30 in 40, le trije odstotki pa so starejši od 40. Med njimi je največ žensk, v največji meri (83 odstotkov) pa uporabljajo Instagram, sledi Facebook (27 odstotkov), nato YouTube (10 odstotkov), Twitter (5 odstotkov), LinkedIn (1 odstotek) in Pinterest (1 odstotek).

Zanimiva ugotovitev po besedah Astrid Mušura Kaučič je, da prav vsi sodelujoči vplivneži menijo, da je njihovo delo avtorsko in torej predmet zaščite avtorskih pravic. Skoraj 67 odstotkov vplivnežev pravi, da njihovo delo sodi v kategorijo marketinga, 16,7 odstotka v kategorijo odnosov z javnostmi in prav toliko v kategorijo oglaševanja. Prepričani so, da če bi se njihovo delo tudi formalno opredelilo kot poklic, bi se njihova verodostojnost še povečala. Na vprašanje, kdo je po njihovem mnenju dober in uspešen vplivnež, jih je polovica odgovorila, da je to tisti, ki je kreativen, 33,3 odstotka jih meni, da jih od slabih ločijo komunikacijske veščine, 16,7 odstotka pa jih je prepričanih v to, da je uspešen vplivnež tisti, ki je slaven oziroma priljubljen.

Ali je vplivnež torej poklic? Kot kaže omenjena raziskava, vsaj na Hrvaškem to še ni, saj je večina vplivnežev samozaposlenih.

Še daleč od transparentnosti

Konference PRO PR se bo sicer v treh dneh udeležilo 180 obiskovalcev iz 16-ih držav. »Čeprav vsi govorijo o transparentnosti, ki je tesno povezana z demokracijo, pa je večina transparentnosti v komuniciranju javne uprave in določenih korporacijah in javnih storitvah daleč od tega. Odnosi z javnostmi, ki so v središču konference, so v procesu preobrazbe orodij in tehnik, a kljub novim tehnologijam je človek še vedno na prvem mestu. Brez njega in njegovega znanja in danes tudi veščin procesi ustvarjanja vsebin kot ključa do komunikacijske transparentnosti ne bi delovali,« je uvodoma izpostavil Danijel Koletić, predsednik organizacijskega odbora konference PRO.PR.