»Moda še ne bo kmalu postala trajnostna«

Kot pravijo, so dogodek, ki bo 10. maja 2024 v Cityparku, zasnovali z idejo ozaveščanja o problematikah in okoljskih implikacijah modne industrije in namenom približanja vintage, nadgrajenih, second-hand modnih kosov širši javnosti. »Modna revija proslavlja kreativnost, trajnostne pristope k dizajnu in iznajdljivost slovenske modne inudstrije v času prekomerne nasičenosti 'hitrih' modnih izdelkov,« pravi Nina Goriaeva, vodja projektov v zavodu Knof, s katero smo se pogovarjali o nekaterih perečih vprašanjih, s katerimi se trenutno sooča modna industrija.

Kot pravi, je hitra moda vsekakor ena od težav in prav je, da se modni ustvarjalci zavedajo negativnega vpliva, ki ga ima na planet. »Želimo si, da bi se tega zavedali tudi drugi. Težave hitre mode so prevelika proizvodnja, nizka kakovost in nizke cene. Potrošniki posledično postanejo 'razvajeni', ne cenijo več kakovosti in raje kupujejo več in poceni. Tako nastajajo tekstilni odpadki, s katerimi se v Knofu ukvarjamo vsak dan,« pravi. Iz prve roke lahko vidijo, kako hitro moda vpliva na okolje in proizvaja vse več tekstilnih odpadkov, saj v njihovo trgovino v Krškem vsak mesec dobijo približno tono donacij in vsega ni mogoče ponovno uporabiti.

Težava je na obeh straneh

Trajnost je tema, ki prežema vsa področja in je vedno bolj razširjena, kljub temu pa Nina Goriaeva opaža, da ogromno modnih navdušencev sploh ne pomisli na povezavo med hitro modo in onesnaževanjem planeta. »Vseeno opažamo nekaj sprememb. Veliki modni igralci več govorijo o trajnosti, izdelujejo oblačila iz recikliranih materialov in izdajajo 'zelene linije' – kolekcije iz okolju prijaznejših materialov. Nekatere trgovine poskušajo zbirati rabljena oblačila, kar je pobuda, ki ni slaba. A v Knofu mislimo, da je vse to še vedno v veliki meri zeleno zavajanje, saj to počnejo predvsem v marketinške namene. S tem ne rešujejo problema, čeprav verjamemo, da bi bilo to v njihovi moči,« pove.

Opozori, da je težava na obeh straneh – velike blagovne znamke za množični trg še naprej proizvajajo vedno več oblačil in tedensko ustvarjajo nove kolekcije, ljudje pa nepremišljeno kupujemo. »Čeprav svet ne potrebuje novih oblačil, ker smo jih izdelali že več kot dovolj, mislim, da moda še ne bo kmalu postala zares trajnostna,« še opozori.

Drugačna nakupovalna izkušnja

Vseeno opaža tudi to, da ljudje bolj pogosto kot še pred nekaj leti kupujejo rabljena oz. second hand oblačila: »Vedno več ljudi se zaveda, da lahko kupi unikaten kakovosten kos, ki je rabljen, a je na voljo za bistveno boljšo ceno. Prav tako lahko najdete vintage kose iz dedkovih omar, ki še vedno ohranjajo svoj videz in kakovost. Ta oblačila niso iz segmenta hitre mode, ampak so prestala preizkus časa in bodo zdržala še nekaj let,« pravi.

Je pa po njenih besedah odstotek ljudi, ki kupujejo na ta način, še vedno majhen v primerjavi s tistimi, ki oblačila kupujejo na množičnem trgu. »In to je tudi razumljivo. V trgovinah z rabljenim blagom traja dlje časa, da najdeš izdelek, ki te zanima. Težko je tudi načrtovati nakupe, saj nikoli ne veš, kaj bo danes ponudila ta ali ona trgovina. To je zelo drugačna nakupovalna izkušnja, ki ni za vsakogar. Ostaja pa tudi slab odnos do oblačil, ki jih je nosil nekdo drug,« sklene.

O modi in njeni (trajnostni) prihodnosti bomo govorili tudi na konferenci 11DIGGIT, ki bo 9. maja 2024 v Ljubljani.