Samo januarja Trump v slovenskih medijih omenjen 28.434-krat

Januarska analiza Ne bodimo tak tra(m)pasti, ki jo je objavil Press Clipping, kaže, da je bil v slovenskih medijih januarja po omembah daleč najbolj izpostavljen ameriški predsednik Donald Trump, in to precej pred najvišjima domačima političnima funkcionarjema.

V analizi navajajo, da je bilo januarja 2026 v slovenskih medijih objavljenih 211.256 prispevkov, pri čemer je bil Trump omenjen 28.434-krat.

Donald Trump v slovenskih medijih omenjen 4,6-krat pogosteje od dr. Roberta Goloba

Za primerjavo: predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je bil po navedbah Press Clippinga omenjen 6.120-krat, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa 3.646-krat.

To pomeni, da je bil Trump v slovenskih medijih omenjen 4,6-krat pogosteje od dr. Roberta Goloba in skoraj osemkrat pogosteje od Nataše Pirc Musar.

Avtor analize mag. Janez Kne ob tem poudarja, da ne živimo le v poplavi »(dez)informacij«, temveč tudi v dobi »resničnih hiperbol«.

»Postajamo del globalnega komunikacijskega valovanja; usklajen šum globalne komunikacijske kakofonije, ki ji dirigira maestro, ameriški predsednik Donald Trump, ki ne pozna srednjih tonov. V svojih govorih ni le politik; je vrhunski blagovni znamčevalec, ki uporablja presežnike kot orožje. Beseda ‘greatest’ oziroma ‘največji’ se v njegovem govoru pojavi tudi do štiridesetkrat, na primer v govoru WEF 21. januarja 2026 v Davosu,« je zapisal v analizi.

Vlada »binarnost absolutnega«

»Kjer smo včasih priznavali prostor za dvom, kompromis in niansiranje – tisto sivo območje, kjer se dejansko odvija življenje in politika – zdaj vlada binarnost absolutnega,« opisuje avtor analize.

»Trumpova retorika ne pozna ‘delno uspešnega zakona’ ali ‘razmeroma dobrega trgovinskega sporazuma’; vse je bodisi ‘največji dosežek v zgodovini človeštva’ bodisi ‘popolna katastrofa in izdaja’. Ko te skrajnosti postanejo naš vsakdanji jezik, siva barva postane sumljiva. Iskanje srednje poti se ne razume več kot modrost, temveč kot šibkost ali pomanjkanje hrbtenice,« še dodaja.

Po besedah avtorja takšna jezikovna inflacija razkraja tradicionalno retoriko. »Če je PR umetnost ‘glajenja robov’, danes postaja orodje za ‘poplavljanje terena’. Ne išče se resnice, temveč alternativne narative, ki temeljijo na hitrosti in konfliktu. Če ni ‘najboljše’, je ‘popoln propad’. In ta plima binarnosti ali bipolarnosti zaliva naša življenja. Počasi, a z gotovostjo, kot klimatske spremembe,« dodaja mag. Janez Kne.

Kot navaja avtor, podatki kažejo, da Trumpov model »največjega in najhujšega« prevzemajo tudi mediji

»Novice niso več poročila o dogodkih, temveč adrenalinski pospeševalci. Ker diktatura superlativa zahteva nenehno stopnjevanje, so mediji, da bi preživeli v boju za pozornost, prevzeli Trumpov model ‘največjega in najhujšega’. Uredništva so ugotovila, da odtenki sive ne prinašajo klikov,« je še zapisal avtor analize.

Analiza je bila objavljena 24. februarja 2026 na spletni strani Press Clippinga. Celotna analiza je na voljo na povezavi.