Dislektiki so nadpovprečno dobri direktorji

Dislektike in njihov način vodenja že od začetka 2000-ih let raziskuje dr. Julie Logan, profesorica podjetništva na poslovni šoli Bayes v Londonu. Ugotovila je, da je med podjetniki in direktorji bistveno več dislektikov kot v primerljivi splošni populaciji. Ugotovila je, da je 20 odstotkov direktorjev dislektikov, medtem ko jih je v splošni populaciji med pet in deset odstotkov.

Kasneje je leta 2007 je v raziskavi med 137 ameriškimi lastniki podjetij ugotovila, da se jih je kar 35 odstotkov opredelilo za dislektike.

Raziskave so pokazale, da se podjetniki z disleksijo pogosto bolje odrežejo pri ustnem komuniciranju, delegiranju nalog in kreativnem razmišljanju.

Drugačno »dojemanje sveta« lahko privede do drugačnega načina odločanja

Eden najbolj znanih primerov zadnjega časa je Alex Karp, dolgoletni vodja podjetja Palantir, tehnološkega velikana, ki je danes verjetno najbolj napredno podjetje za analiziranje in upravljanje z ogromnimi podatkovnimi bazami. Podjetje že od njegovega nastanka leta 2003 vodi Karp.

Njegova zgodba je zanimiva predvsem zato, ker pokaže, kako drugačno »dojemanje sveta« včasih privede tudi do drugačnega načina odločanja: več poudarka na celoti, boljši občutek za prepoznavanje vzorcev in manjšo navezanost na nepomembne malenkosti.

Ker naj bi posamezniki zaradi disleksije že v mladosti iskali nove načine za premagovanje različnih izzivov, se v odrasli dobi to odraža v sposobnosti strateškega razmišljanja in kreativnega premagovanja ovir.

»Dislektiki imajo izjemno sposobnost kreativnega obvladovanja ovir – to jim v poslu daje ogromno prednost pri inovacijah in tveganju,« je v svojih raziskavah sklenila dr. Logan.

Raziskave kažejo, da naj bi direktorji z disleksijo pogosto zapustili klasične službe in ustanovili lastna podjetja. Pogosteje tudi vodijo več podjetij hkrati ter »gradijo« večje ekipe. Prav tako naj bi se izogibali mikrovodenju svojih zaposlenih.

Tudi nekateri znani obrazi so delili svoje izkušnje z disleksijo, med njimi se pojavljajo velika imena: Richard Branson, Charles Schwab, Anita Roddick, Jamie Oliver in drugi.

Čeprav je v Sloveniji takšnih javno izpostavljenih primerov manj, statistika namiguje, da tudi naša podjetja vodijo izjemni posamezniki, ki k vodenju pristopajo na unikaten in glede na podatke, ki so danes na voljo, učinkovit način.