Če bi želel biti podpisan pod katerokoli kampanjo, bi bila to ta. Deluje kot izgubljena epizoda iz serije How To With John Wilson (če veš, veš), ker se poigrava z nostalgijo, elementom presenečenja s »Čaki, kaj je on?« in najbolj od vsega s človeškostjo.
CALVIN KLEIN (2024)
A je razlaga potrebna? Ja, seks prodaja in jaz lahko rečem samo: »I'm buying all of it!«. Ne, ta oglas ne bo spremenil sveta (in tega se tudi zaveda), me je pa prepričal, da grem po nove gate. Pri Calvin Kleinu res znajo izbrati pravo osebo zeitgeista in ustvariti popkulturni moment.
GAP (2002)
A mi lahko Spike Jonze posodi košček možganov, lepo prosim? Vsakodnevna inspiracija, da je treba dobesedno razbiti pričakovano. Samonanašalnost in ironija sta res nekaj, kar cenim pri znamkah, kaj šele, da naredijo cel oglas o tem. In to 23 let nazaj!
CRYSTAL GEYSER WATER (2008)
Vse to za oglas za vodo? »Hell yeah!« Vsakič, ko boste žejni, se vam bo v možganih predvajal ta oglas in lahko rečem samo: »Ni za kaj.« Japonci pač znajo narediti oglase, ki postavijo več vprašanj kot odgovorov »and I love it.«
GAP (2025)
Ne vem točno, kaj ima ta oglas, ampak prisežem, da ne morem pogledati stran. Nostalgičen, seksi in brezčasen. Točno takšen, kakršen bi moral biti oglas za denim oblačila. Bonus točke za KATSEYE!
Kateri element ali kreativa iz teh 5 najboljših kampanj te najbolj pritegnejo?
Ta moment »please, ne se jemati preveč resno«. Ne pri izbiri najljubših oglasov, ne pri komuniciranju znamke in ne pri brainstormanju idej. Vsi vemo, kako mora izgledati oglas, poskusimo iti v drugo smer pa vidimo, kaj se zgodi. Še posebej danes, ko pozornost traja nekaj sekund in klasični oglasi težje ustavijo. Potrebujemo nekaj, kar preseneti, zmede, nasmeji, karkoli, kar te za trenutek res ustavi.
Ali je kateri od oglasov vplival na tvoje delo? Če da, kako?
Ja, zagotovo so vsa dela vplivala na to, kako pristopam k ustvarjanju vsebine. Rekel bi, da če obstajata dve polovici možganov, je pri meni ena polna tiste pristnosti, nerodnosti in nostalgije iz prvega oglasa za Adidas, druga pa čistega kaosa, torej vsega, kar se dogaja v oglasu z Beyoncé in Gapom (2002).
Če bi moral izbrati eno kampanjo, v kateri bi nastopil?
No, en odgovor je samoumeven … »live, laugh, Bad Bunny!« Drugi? Z veseljem bi bil statist, ki z avtom razbije izložbo Gap trgovine. To je bilo videti kar zabavno.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Pri MM-u smo pred kratkim prenovili svojo spletno stran, pri projektu pa smo sodelovali s podjetjem Cubes, ki je specializirano za tehnološke rešitve za medije in digitalne platforme.
Na predstavitvi revidiranega Slovenskega oglaševalskega kodeksa je Jaka Repanšek, vodja delovne skupine, poudaril, da je treba kodeks spreminjati s »tresočo roko«.
Tanja Jelača, vodja prodajno-marketinških aktivnosti Podravke in Žita v Sloveniji poudarja, da mora marketing danes soodločati o celotnem sistemu rasti.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
Švicarska blagovna znamka bombonov Ricola ima novo ambasadorko, športno plezalko Janjo Garnbret, ki jo lahko vidite na škatlicah bombonov z osmimi različnimi okusi.
V času, ko potrošnik vedno težje verjame premišljenim oglasom in korporativnim sporočilom, stopa v ospredje nekaj veliko bolj nefiltriranega in pristnega: zaposleni.
Opazili smo, da blagovne znamke v Sloveniji in regiji vse pogosteje posegajo po glasbenem formatu, ki je bližji popkulturnemu izdelku kot klasični kampanji.
V novi rubriki predstavljamo kreativce iz regije, ki nas navdušujejo s svojimi kampanjami in projekti. Prva med njimi sta Jelena Fiškuš in Sean Poropat, tandem, ki stoji za Studiem Sonda iz Vižinade.
Na predstavitvi revidiranega Slovenskega oglaševalskega kodeksa je Jaka Repanšek, vodja delovne skupine, poudaril, da je treba kodeks spreminjati s »tresočo roko«.
Tanja Jelača, vodja prodajno-marketinških aktivnosti Podravke in Žita v Sloveniji poudarja, da mora marketing danes soodločati o celotnem sistemu rasti.
Jesper Toubøl, predstavnik Skupine LEGO, poudarja, da trajnostna rast ne izhaja iz posameznih kampanj, temveč iz sistema, ki povezuje izdelke, kanale, podatke, izkušnjo in kulturo podjetja.
Umetna inteligenca ne spreminja le tega, kako delamo, temveč tudi to, kako razmišljamo o inovacijah, trendih in vlogi marketinga v podjetjih, je poudaril ustanovitelj TrendWatchinga Reinier Evers.
»V svetu, kjer vse merimo v podatkih, se najgloblje razlike še vedno rojevajo v občutku,« piše Anja Humljan, arhitektka, specializirana za čustveno obikovanje in senzorično znamčenje.
Če boste ta teden v Portorožu, lahko na SMK prisluhnete Simonu Cetinu, ki bo govoril o marketinških izzivih v ekonomiji agentov. Še prej pa preberite njegovo KoluMMno iz majskega MM-a.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
Naroči se na novičnik
+ dostopaj do najnovejših vsebin
Vaše naročnine ni bilo mogoče shraniti. Prosimo, poskusite znova.
Vaša naročnina je bila uspešno aktivirana.
Marketing magazin
Namestite aplikacijo
Namestite aplikacijo
Tapnite Deli □↑ v spodnjem meniju,
nato »Dodaj na začetni zaslon«.