Telekomunikacijski ponudnik T-2 je z oglasom s prizori gejevskega poljubljanja razburil del slovenske javnosti. Tako v T-2 kot tudi v agenciji Arih, kjer so zasnovali oglas, odgovarjajo, da povsem neupravičeno.
Oglas »Vsak ima svoj optimum, T-2 ima Optimum za vse« z oglaševalskega vidika ne ponuja nič bistveno novega. V polminutnem videu pravzaprav ni nič drugega kot poljubljanje. Poljublja se staro in mlado, raznospolni in istospolni pari, poljub izmenjata tudi temnopolti moški in belka ter mladenič in njegova precej starejša partnerica.
Je pa za Slovenijo »novost«, da gre morda celo za prvi televizijski oglas z prizorom gejevskega poljuba (ob upoštevanju dejstva, da je prvi gejevski oglas v Sloveniji predstavil Hitradio Center). »Če je to res, me to sočasno žalosti in veseli. Saj živimo že globoko v 21. stoletju in me preseneča, da so še ljudje, ki jih drugačnost tako vznemiri, da se zaradi tega počutijo ogroženi. Želeli smo le pokazati lepoto poljuba kot simbola osebne izbire. Izbire pa so raznolike tako, kot je raznolika tudi ponudba T-2, ki poskuša zadovoljiti večino želja. Oboje je stvar osebne izbire. Vsakdo ima pravico do tega in nihče nima pravice obsojati,« je za MM povedal Igor Arih.
Oglas oziroma celotna oglaševalska akcija temelji na promociji paketa, ki je t. i. »sredinski« v T-2-jevi ponudbi z izhodiščem, da ima »ravno prav vsega« in je pravi Optimum. In kot takšen po besedah Gregorja Štampoharja, člana poslovodstva za prodajo in marketing, nagovarja vsakega med nami. »Izhajali smo iz življenja nas vseh in iskali odgovor na vprašanje, kaj je pravzaprav naš optimum. Seveda smo si po teh kriterijih med seboj različni, kar je razumljivo. Podstat našega sporočila pa ostaja, in sicer, da se lahko, vsaj v primeru našega paketa, tako različni, kot smo si, tudi najdemo. Sporočilo akcije tako na eni strani promovira osebno svobodo oziroma svobodo izbire in je s tega vidika popolnoma jasno ter nedvoumno, na drugi strani pa izpostavlja Oranžni Optimum kot pravo izbiro,« dodaja.
Poguma se ne kupuje z denarjem
Idejo so po besedah Ariha razvijali zelo dolgo časa. »Ne pretiravam, če rečem, da smo za Oranžni optimum naredili več ko deset akcij in niti jaz osebno niti ključni ljudje na T-2 nismo bili popolnoma zadovoljni z rešitvami. Čeprav so bile kreativne, zabavne in drugačne. Čutili smo, da idejam manjka čustveni naboj, ki gledalca najprej zadane v pleksus in še le potem ponese v premislek,« pojasnjuje. Kot pravi, je sam zagovornik tega, da dobra marketinška akcija nima naloge le prodati, česar so se kot stroka že »precej dobro naučili«.
»Ko delamo za velike oglaševalce, ne smemo pozabiti, da je njihovo oglaševanje tudi izraz vrednot podjetja, v katera načela verjamejo sami in kakšen odnos gojijo do širše družbe. Na teh poljih nastajajo prave edinstveneprodajne prednosti (t. i. USP-ji, op. p.), ne le v inovativnem izdelku.« Tu se po mnenju sogovornika vidi, katera družba odločno zagovarja svoja stališča in ima svoj značaj, katera pa se le podreja večinskemu mnenju in ne gre dlje od spotov »vesele družine« (»happy family«) ter kljub velikim vlaganjem v marketing ostaja brez značaja in jasne identitete. V komunikaciji vrednot se po Arihovih besedah tudi hitro vidi, kdo je voditelj in kdo sledilec. In kot poudarja, je za to potreben pogum, ki pa se ga ne kupuje z denarjem.
»Naš cilj je bil, da je akcija vidna. Zato smo se tudi odločili za poljub. Po dolgem obdobju karantene, številnih omejitev in velikih razdalj med nami sta prav ta vseprisotna bližina in osebni stik želja slehernega od nas. Zato se nam je zdelo naravno in logično, da to izpostavimo kot čustvo z nežnim poljubom, ki ga sicer nismo vajeni v oglaševanju,« poudarja Štampohar. Hkrati so želeli poudariti tudi različnosti med ljudmi in pojasniti, da smo si tudi tako različni lahko enotni pri izbiri Optimuma. V T-2 tako po besedah sogovornika v skladu vrednotami družbe, zgodbe oglasa ne razumejo kot svobodomiselne. »Ampak le kot prikaz različnosti, ki nas obdaja,« dodaja.
Ni boljšega časa za predstavitev oglasa
Oglaševalsko akcijo so predstavili v času družbenih napetosti, ko v številnih mestih po ZDA in svetu, ki se bolj ali manj prebuja iz koronakrize, potekajo protesti. Seveda nas je zanimalo, ali je časovna umestitev naključna ali načrtovana. »'Ni boljšega časa kot zdaj, prijatu,' je rekel Auggie (Harvey Keitel) v kultnem filmu Smoke mlademu možu Thomasu (Harold Perrineau Jr.), ki je iskal očeta in okleval pri soočanju z njim. Ja, če mislite na ponovni pojav ekstremizma v družbah, na nemire v ZDA, menim, da ni boljšega časa, da brez oklevanja opozorimo, da se o določenih pravicah ne mislimo ponovno pregovarjati, da izključujoče politike ne podpiramo,« pojasnjuje Arih.
Po njegovih opažanjih imamo kotdružba srečo, da so še takšna podjetja, ki si upajo stopiti korak naprej in kljub težki marketinški bitki, ki vlada na trgu, dajejo vedeti, da je pravica do drugačnosti že zdavnaj zapisana v marsikatero ustavo. »To je družbenoodgovorno vedenje in lep prispevek k zdravju družbe,« je prepričan.
Nujno potrebni premisleki v družbi
Če ste v teh dneh vsaj bežno spremljali družbena omrežja, ste hote ali nehote zasledili burne odzive na oglas. Precej živahne »razprave« najdete na Facebooku in Twitterju, kjer T-2 odgovarja tudi z gifi. Na Twitterju je aktiven tudi Arih, ki je med drugim tvitnil, da je »za zdravje družbe dobro, da sem pa tja kdo spomni, da smo pred bogom vsi enaki.« »Opozorilo, da bi lahko bili z izbiro različnih partnerskih zvez sporni oziroma preveč provokativni, nas je le še utrdilo k stališču, da so to nujno potrebni premisleki v družbi. Čeprav smo si različni, smo skupaj vseeno enakopraven del naše družbe,« odzive komentira Štampohar.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Pri MM-u smo pred kratkim prenovili svojo spletno stran, pri projektu pa smo sodelovali s podjetjem Cubes, ki je specializirano za tehnološke rešitve za medije in digitalne platforme.
Na predstavitvi revidiranega Slovenskega oglaševalskega kodeksa je Jaka Repanšek, vodja delovne skupine, poudaril, da je treba kodeks spreminjati s »tresočo roko«.
Tanja Jelača, vodja prodajno-marketinških aktivnosti Podravke in Žita v Sloveniji poudarja, da mora marketing danes soodločati o celotnem sistemu rasti.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
Švicarska blagovna znamka bombonov Ricola ima novo ambasadorko, športno plezalko Janjo Garnbret, ki jo lahko vidite na škatlicah bombonov z osmimi različnimi okusi.
V času, ko potrošnik vedno težje verjame premišljenim oglasom in korporativnim sporočilom, stopa v ospredje nekaj veliko bolj nefiltriranega in pristnega: zaposleni.
Opazili smo, da blagovne znamke v Sloveniji in regiji vse pogosteje posegajo po glasbenem formatu, ki je bližji popkulturnemu izdelku kot klasični kampanji.
V novi rubriki predstavljamo kreativce iz regije, ki nas navdušujejo s svojimi kampanjami in projekti. Prva med njimi sta Jelena Fiškuš in Sean Poropat, tandem, ki stoji za Studiem Sonda iz Vižinade.
Na predstavitvi revidiranega Slovenskega oglaševalskega kodeksa je Jaka Repanšek, vodja delovne skupine, poudaril, da je treba kodeks spreminjati s »tresočo roko«.
Tanja Jelača, vodja prodajno-marketinških aktivnosti Podravke in Žita v Sloveniji poudarja, da mora marketing danes soodločati o celotnem sistemu rasti.
Jesper Toubøl, predstavnik Skupine LEGO, poudarja, da trajnostna rast ne izhaja iz posameznih kampanj, temveč iz sistema, ki povezuje izdelke, kanale, podatke, izkušnjo in kulturo podjetja.
Umetna inteligenca ne spreminja le tega, kako delamo, temveč tudi to, kako razmišljamo o inovacijah, trendih in vlogi marketinga v podjetjih, je poudaril ustanovitelj TrendWatchinga Reinier Evers.
»V svetu, kjer vse merimo v podatkih, se najgloblje razlike še vedno rojevajo v občutku,« piše Anja Humljan, arhitektka, specializirana za čustveno obikovanje in senzorično znamčenje.
Če boste ta teden v Portorožu, lahko na SMK prisluhnete Simonu Cetinu, ki bo govoril o marketinških izzivih v ekonomiji agentov. Še prej pa preberite njegovo KoluMMno iz majskega MM-a.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
Naroči se na novičnik
+ dostopaj do najnovejših vsebin
Vaše naročnine ni bilo mogoče shraniti. Prosimo, poskusite znova.
Vaša naročnina je bila uspešno aktivirana.
Marketing magazin
Namestite aplikacijo
Namestite aplikacijo
Tapnite Deli □↑ v spodnjem meniju,
nato »Dodaj na začetni zaslon«.