Organizacija dogodkov je plutje po razburkanem morju

»Inflacija bo vplivala na odločitev udeležencev, katerim dogodkom dati prednost«

Tatjana Pogačnik, direktorica Poslovne akademije Finance, meni, da epidemija koronavirusa ljudi ni odvadila od druženja. »Med drugim to dokazuje tudi precej zmanjšana spletna udeležba na hibridnih oblikah dogodkov, kjer osebnega stika v živo ni. Že konec leta 2021 so udeleženci zagotovo dali prednost tej možnosti kot pa spletni. Korona torej ni pustila večjih posledic na vedenju ljudi v smislu povezovanja in mreženja, splošna inflacija cen pa bo zagotovo vplivala na odločitev udeležencev, katerim dogodkom dati prednost, kar za organizatorje seveda pomeni dodatno bojevanje za naklonjenost kupcev,« pravi. Dodaja, da so bili do začetka leta 2022 stroški vstopa na trg organizacije dogodkov relativno nizki, zdaj pa to niso več. Zato verjame, da nekatere ponudnike dogodkov, ki jim njihova organizacija nikoli ni bila osnovna dejavnost, temveč zgolj podporna njihovi osnovni storitvi, zdaj postavlja pred določen izziv oz. tehten premislek, ali vlagati v dogodek ali ne.

»Ljudje so več kot pripravljeni znova biti del živih dogodkov«

V dogodkovni agenciji Fabulatorij trend druženja v pokoronskih časih redno preučujejo in spremljajo. Menijo, da ga je namreč treba sproti spremljati, saj po koronskem obdobju težko govorimo zgolj o vrnitvi na točko pred epidemijo. »Dosti je dejavnikov vpliva in dogodkovni konteksti se, tudi v luči širših družbenih okoliščin, postavljajo popolnoma na novo; tudi v odnosu do raznolikih dogodkovnih formatov. Želja po udeležbi posameznikov na živih formatih, kot so korporativni dogodki, koncerti in srečanja, je veliko večja kot kadar koli pred letom 2020. Je pa res, da ta povečana želja tudi sooblikuje količino ponudbe, a hkrati zmanjšanje zmožnosti organizacije kompleksnejših dogodkov, zaradi vsesplošnega in hitrega povečevanja cen organizacije in izvedbe. Gre torej za plutje po razburkanem morju,« meni Anja Rebek, ustanoviteljica in direktorica Fabulatorija.

Pri oblikovanju želje se po njenem mnenju pozna obdobje izolacije in prisilne individualizacije, po katerem so ljudje več kot pripravljeni znova biti del živih dogodkov. Osip obiska pa je bolj stvar ponudbe in končne cene dogodkov. »Določeni, večji dogodkovni formati, se namreč počasneje vračajo, kar je pogojeno tudi z inflacijo in vojno v Ukrajini. Posledično menimo, da so dogodki bolj obiskani kot pred časi covida-19, je pa v okolju veliko manj kompleksnih in večjih dogodkov, pa tudi obstoječi so pogosto poenostavljeni, tako zaradi organizatorske skepse o uspehu trženja, kot tudi zaradi omenjenih gospodarskih dejavnikov in vsesplošnega zvišanja cen,« pravi.

Ljudje si druženja želijo

Mojca Madea Majhen, direktorica podjetja Paideia Events, pravi, da so po njihovem opažanju dogodki v letošnjem letu ponovno zaživeli v takšni obliki in obsegu, kot smo jih bili vajeni do leta 2020. »Je pa res, da se je marsikaj spremenilo, predvsem na področju podizvajalcev, kjer je veliko delovne sile odšlo v druge panoge in se pozna manjko. Tega podizvajalci rešujejo z mlajšimi kadri, ki so seveda polni elana, vendar manj izkušeni,« ugotavlja.

Dodaja, da si ljudje druženja želijo, tako na novo ustvarjenih dogodkih kot tudi tradicionalnih. »V naši agenciji organiziramo oz. tehnično izvajamo nekaj festivalov, več kot dve tretjini dogodkov pa je korporativnih, torej imamo končnega naročnika in ti dogodki so res dobro obiskani. Mnoga podjetja namreč resnično vidijo ciljno usmerjenost pri organizaciji dogodkov k prodajnim in poprodajnim aktivnostim. Zelo pomembni so pri naročnikih postala doživetja in doživljanja na samem dogodku, povezovanje in podajanje konkretnih izkušenj,« pove.

Kot posledico vseh podražitev navede tudi podražitve pri organizaciji: »Če omenim samo izjemno povišanje cen surovin za izdelovanje scenskih elementov, prevozov, ne nazadnje izjemno povišanje prehrane za pogostitve in energente. Vse to vpliva tudi na ceno delovne sile in sodelavcev, ki dogodek od začetka do konca tudi izpeljejo.«