Sledilci niso pomembni, pomembno je, koliko ljudi sedi v gostilni.

Gostilnica 5-6 kg

Sledilci niso pomembni, pomembno je, koliko ljudi sedi v gostilni.

Barbara Repe je svojo poslovno pot začela v oglaševanju, danes pa je gonilna sila Gostilnice 5-6 kg.

Čeprav dobro pozna svet marketinga in družbenih omrežij, je prepričana, da najboljša »reklama« še vedno nastane za mizo, ob dobri hrani.

Gostilnica 5-6 kg

S sogovornico pogovor začneva prav v svetu marketinga, ki je bil prva stopnička na njeni karierni poti. Med drugim je bila del ekipe spletnega oglasnika Bolha.com, nato pa se je podala na samostojno pot in bila zunanja sodelavka za marketing v podjetjih, ki niso imela lastnih strokovnjakov za to področje. Sodelovala je s televizijami, radii, tiskanimi in spletnimi mediji ter tako dobro spoznala različne plati oglaševalskega posla.

Potem pa jo je življenje odpeljalo v povsem drugo smer. V času porodniškega dopusta je vodila gostilno na Hrvaškem, po vrnitvi v Slovenijo pa je začela iskati primerno lokacijo v Ljubljani in jo našla na Gornjem trgu. Tam se je začela zgodba Gostilnice 5-6 kg.

 

Od mlečnega pujska do fermentiranega testa

Čeprav so ji mnogi svetovali, naj gostilnici nadene žensko ime, je želela nekaj drugačnega. V iskanju navdiha je obiskala celo muzej in raziskovala zgodovino Gornjega trga, nato pa je rešitev našla kar v lastni kuhinji. Ime se namreč nanaša na težo mlečnega pujska, ki je že od začetka ena od specialitet gostilnice.

Gostilnica 5-6 kg

»Prav s pujski smo začeli, ampak ker je bila v gostilni tudi krušna peč, ki je ves čas gorela, smo rekli, da bomo izkoristili tudi to,« pripoveduje. Na potovanju v Neapelj je spoznala enega od najboljših picopekov na svetu, ki ji je zaupal recept za fermentirano testo. Tako so začeli razvijati svojo ponudbo pic, pri kateri je prav testo postalo ena od pomembnih razlikovalnih prednosti. Še danes ga fermentirajo 72 ur.

Sprva so ponujali le štiri vrste pic: klasično, mesno, ribjo in vegetarijansko. A zanimanje je hitro raslo in pice so postopoma postale pomemben del ponudbe. Danes jih prodajo bistveno več kot drugih jedi, čeprav, kot poudarja Barbara, raste tudi zanimanje za preostalo kuhinjo. »Pica je dostopna širšemu krogu gostov, zato je gostilnica tudi bolj polna,« pojasnjuje. Kljub temu nikoli niso želeli postati zgolj picerija, ampak ostajajo prostor, kjer se prepletajo mediteranska, italijanska in slovenska kuhinja.

Tri lokacije in gostje, ki niso pozabili nanje

Pot do današnje gostilnice ni bila preprosta. Prva lokacija je bila na Gornjem trgu, kjer so se dobro počutili, nato pa jih je doletela nepričakovana selitev. Nepremičnina se je zaradi osebnega stečaja znašla v prodaji in praktično čez noč so ostali brez prostora.

»To je bila težka zgodba,« priznava Barbara Repe, ki pa se tega obdobja spominja tudi po nečem lepem. Čeprav so bili nekaj časa zaprti, gostje nanje niso pozabili. »Celo poletje, ko smo bili brez gostilnice, smo imeli prevezano telefonsko številko, na katero so ljudje klicali in želeli rezervirati mizo, jaz pa sem jim razlagala, da smo zaprti in iščemo novo lokacijo. Ampak so nas čakali …«

Drugo lokacijo so našli prav tako v stari Ljubljani, a je bil prostor za njihove ambicije odločno premajhen in naposled so se odločili, da bodo svoj novi dom ustvarili v Trnovem. Pogodbo za sedanjo lokacijo so podpisali le dan, preden se je svet ustavil zaradi epidemije koronavirusa, čas zaprtja pa so izkoristili za temeljito prenovo in opremljanje prostorov.

Pomembni so slovenski gostje

Gostilnica 5-6 kg

Kdor obišče Gostilnico 5-6 kg, hitro opazi, da ambient ni nastal po načrtih kakšnega velikega oblikovalskega studia, ampak je prijetno domač. Veliko pohištva in dekorativnih predmetov je Barbara našla na bolšjih trgih, tako v Ljubljani kot v Italiji, številne kose pa sta s partnerjem Borutom obnovila kar sama. Takšen način opremljanja je postal del identitete gostilnice in še danes rada iščeta posebne predmete, včasih pa jo pokličejo tudi gostje, ki imajo doma kaj zanimivega in pomislijo nanjo.

Čeprav priznava, da ji je bila prva lokacija na Gornjem trgu posebej pri srcu, je današnja za goste bolj dostopna. Predvsem pa se je z novo lokacijo nekoliko spremenila struktura obiskovalcev. »Tukaj ni toliko turistov. Živimo predvsem od slovenskega gosta in hvaležni smo za to. Temu prilagajamo tudi cene. Ne gledamo na turista, ki pride enkrat in gre, ampak na domačega gosta, ki se vrača,« pravi.

Prav odnos do gostov je tudi osnova njenega razmišljanja o marketingu. Čeprav ima za seboj dolgoletne izkušnje iz oglaševalske industrije, pri promociji prisega na organsko rast in osebna priporočila. Vsako leto se odloči za oglaševanje v tiskanih ali spletnih medijih, seveda pa so prisotni tudi na družbenih omrežjih. Za objave skrbi sama, plačljivega oglaševanja pa ne uporablja. »Lahko imam milijon sledilcev, ampak če jih samo en odstotek hodi k nam, nimam od tega nič,« pove brez ovinkarjenja.

Prepričana je, da je v gostinstvu še vedno najmočnejše priporočilo zadovoljnega gosta. Nekdo pride, dobro jé, nato pa o izkušnji pove prijateljem. Takšno priporočilo se ji zdi vrednejše od velikega števila všečkov.

Domače jedi na nekoliko višji ravni

Čeprav so pice pomemben del menija, poudari, da je ponudba precej širša. »Ne delamo visoke kulinarike, ampak domače stvari, mogoče na nekoliko višji ravni,« pojasnjuje. Na jedilniku so tako še vedno jetrca, jedi na žlico, kotleti, zrezki in pečen piščanec, paradni konj pa ostaja mlečni pujsek, ki ga pripravljajo po predhodnem naročilu za skupine.

Gostilnica 5-6 kg

Ponudbo prilagajajo letnim časom, jedilnik pa zamenjajo dvakrat na leto. Navdih za nove jedi Barbara in Borut pogosto iščeta tudi na potovanjih, ki so velikokrat povezana prav z raziskovanjem kulinarike.

Pomembna je tudi izbira sestavin. Za pice uporabljajo italijanske sestavine, zelenjavo poskušajo v čim večji meri dobivati od slovenskih dobaviteljev, pri mesu pa sodelujejo tako s slovenskimi mesarji kot s tujimi dobavitelji. Veliko izdelkov pripravljajo sami, od kruha in sladic do testa za pice.

Z leti se je njihova zgodba razširila tudi zunaj gostinskih prostorov. Pod lastno znamko ponujajo vino iz Goriških brd, za katerega je etiketo oblikoval Žare Kerin, pomemben del poslovanja pa so postali tudi catering in dogodki za podjetja. Ekipa pripravlja kulinarična doživetja, na katerih pečejo pice, sodelujejo pri srečanjih zaposlenih, praznovanjih rojstnih dni in novoletnih zabavah.

Čeprav se je gostilnica skozi leta spreminjala, selila in širila ponudbo, ostaja njeno bistvo precej podobno kot na začetku. Želijo si ustvarjati prostor, kamor ljudje ne pridejo zgolj nekaj pojest, temveč se vanj radi vračajo.

Gostilnica 5-6 kg

Foto: Matevž Kostanjšek in Dean Dubokovič

Hvala, ker berete Marketing magazin!

Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.

Registriraj se