Ko trgovec postane medij

Foto: Dreamstime

Ko trgovec postane medij

Retail media je eden od najhitreje rastočih delov evropskega digitalnega oglaševanja.

V Sloveniji se je dolgo skrival pod manj bleščečimi imeni: dobaviteljski novičnik, izpostavitev na polici, pasica v spletni trgovini, oglas na zaslonu pri blagajni … Zdaj se ti formati povezujejo s podatki o nakupih, programi zvestobe in digitalnim zakupom. Trgovec poleg izdelkov prodaja še nekaj drugega: dostop do kupca v trenutku, ko je ta najbližje nakupu.

Leta 1989 sta Edwina Dunn in Clive Humby podjetje Dunnhumby gradila za kuhinjsko mizo v zahodnem Londonu. Njuna otroka sta ob istem kosu pohištva delala domačo nalogo. Pet let pozneje je njuno delo pristalo v sejni sobi britanskega trgovca Tesca.

Tesco je pripravljal program zvestobe Clubcard, Dunnhumby pa mu je pokazal, kaj vse lahko kartica naredi poleg zbiranja točk. V treh mesecih testiranja so iz nakupnih podatkov sestavili sliko kupcev, kakršne trgovec prej ni imel. Po predstavitvi je po poročanju časnika The Guardian v sejni sobi zavladala tišina. Takratni predsednik Tesca Ian MacLaurin je nato izrekel stavek, ki se je prijel v zgodovini podatkovnega marketinga: »Kar me straši, je, da po treh mesecih veste več o mojih kupcih, kot vem jaz po tridesetih letih.«

Program zvestobe Tesco Clubcard so uvedli leta 1995. Trideset let pozneje Tesco iste podatkovne temelje uporablja tudi v lastnem medijskem poslu. Znamke lahko pri njem zakupujejo oglaševanje od spletnih površin do fizičnih trgovin in zunanjih kanalov. Program zvestobe je tako postal tudi del oglaševalske infrastrukture.

Polica je bila medij že od nekdaj

Retail media zveni kot nova panoga, njegovo jedro pa je staro toliko kot moderna trgovina. Dobavitelj je vedno želel boljšo polico, konec gondole, več prostora v katalogu ali akcijsko izpostavitev. Trgovec je odločal, kaj kupec vidi tik pred odločitvijo.

Digitalizacija je tej stari bitki za polico dodala podatke in nove površine. Današnja »polica« je lahko rezultat iskanja v spletni trgovini, priporočilo v aplikaciji, pasica na kategorijski strani, oglas v novičniku, zaslon pri blagajni ali sporočilo, ki ga trgovec s pomočjo svojih podatkov pokaže uporabniku drugje po spletu.

Predstavljajmo si proizvajalca detergenta. V klasičnem modelu lahko kupi mesto v letaku ali izpostavitev v trgovini. Razvitejši retail media trgovcu omogoča, da oglas prikaže gospodinjstvom, ki kupujejo izdelke za pranje perila, nato pa spremlja, kaj se je dogajalo s prodajo. Oglaševalski prostor s tem dobi podatkovno plast.

Prav zaradi povezave med medijem in nakupom denar hitro prihaja v kategorijo. Evropski retail media je leta 2025 dosegel 13,3 milijarde evrov in prvič predstavljal več kot desetino evropskega digitalnega oglaševalskega vložka.

Pred tremi leti Slovenija še ni zacvetela

Ko je Marketing magazin septembra 2023 največje slovenske trgovce spraševal o trgovskih medijih, je naslov pregleda povedal veliko: »Trgovski mediji 2.0 pri nas še niso zacveteli«.

Trgovci so že imeli sestavine. Mercator je imel Piko, CRM, spletno trgovino in oglasne površine. Tuš je imel Tuš klub in svoje komunikacijske kanale. SPAR, Lidl in Hofer so upravljali lastna spletna mesta, aplikacije, tiskana gradiva, prodajna mesta in druge stične točke.

V naslednjih treh letih so se nekateri od teh kosov začeli povezovati v precej bolj prepoznaven medijski posel. Pri Petrolu lahko podjetje danes zakupi LCD-zaslone na prodajnih mestih, Radio Petrol, zunanje površine in oglaševalske formate v eShopu. Inventar je predstavljen podobno, kot bi ga pričakovali pri medijski hiši: format, trajanje, distribucija, zakup. Za oglaševanje v Petrolovem eShopu velja pogoj, da se oglaševani izdelek tam tudi prodaja.

Petrol hkrati pokaže, kako hitro začnejo stare kategorije razpadati. Kaj je desetsekundni oglas na zaslonu pri blagajni? Digitalni OOH? Oglaševanje na prodajnem mestu? Retail media? Kaj je Radio Petrol? Kaj pasica v eShopu?

Za oglaševalca je pomembnejša okoliščina: človek pred tem zaslonom ni naključni mimoidoči. Stoji na prodajnem mestu.

Ceneje.si prodaja trenutek, ko kupec že izbira

Pri spletnem primerjalniku je ta nakupni kontekst še bolj očiten. Kupec, ki na Ceneje.si odpre robotske sesalnike in začne pregledovati ponudbe, je sam povedal, kaj ga zanima. Morda bo kupil danes, morda čez dva tedna. Za znamko je ključno, da ga sreča med izbiranjem.

Ceneje.si je leta 2025 skupaj s platformo GoWit predstavil retail media mrežo, ki omogoča oglaševanje na platformi in zunaj nje ter samostojno upravljanje kampanj. Ceneje.si jo je ob predstavitvi opisal kot prvo maloprodajno medijsko mrežo s celovitimi storitvami v Sloveniji.

Tu se lepo vidi preskok od prodaje pasic do prodaje nakupnega konteksta. Spletna stran o robotskih sesalnikih ima oglasno vrednost. Podatek, da jo trenutno obiskuje kupec, ki primerja robotske sesalnike, jo spremeni v nekaj precej bolj zanimivega.

SPAR povezuje podatke iz trgovine in digitalnega sveta

SPAR pokaže drugo stran iste zgodbe. Ceneje vidi trenutno iskanje, program zvestobe pa lahko trgovcu pokaže nakupno zgodovino.

SPAR Plus, fizične trgovine, spletna trgovina, CRM in digitalni kanali ustvarjajo podatkovne sledi, ki jih je SPAR skupaj z iPROM-om začel povezovati v sistem Tailormade. Sistem omogoča oblikovanje občinstev iz nakupnega in vedenjskega konteksta ter njihovo uporabo v digitalnem oglaševanju.

Ob predstavitvi projekta so povedali, da so »prvič povezali podatke iz vseh stičnih točk«. Beseda »povezali« je pri retail medii pomembnejša od nove pasice ali zaslona. Podatki o transakcijah v trgovinah obstajajo že dolgo. Njihova medijska vrednost se poveča, ko jih je mogoče povezati, iz njih oblikovati občinstva in ta občinstva aktivirati.

Naslednji korak se seli nazaj tja, kjer se je trgovina začela: med police. ZetaDisplay pri SPAR-u uvaja infrastrukturo retail medie v fizičnih trgovinah, pri čemer sta Slovenija in Madžarska prvi tržni okolji. Sistem omogoča upravljanje digitalnih zaslonov kot oglasnega inventarja, povezovanje neposrednega in programatičnega povpraševanja ter merjenje in optimizacijo.

Kupec bo videl zaslon pri polici. V ozadju pa se dogaja nekaj, kar je bilo še pred nekaj leti doma predvsem na spletnih straneh: oglasna površina dobiva pravila zakupa, podatke in merjenje.

Od »kupi zdaj« do gradnje znamke

Retail media je dolgo nosil močan performance prizvok. Sponzoriran izdelek na vrhu rezultatov iskanja je skoraj šolski primer spodnjega dela prodajnega lijaka: človek išče izdelek, znamka plača za vidnost, nakup je oddaljen nekaj klikov.

Panoga se zdaj širi v drugo smer. Trgovčevi podatki se uporabljajo pri prikaznem oglaševanju, družbenih omrežjih, videu in povezani televiziji. IAB Europe retail medio zato vse bolj obravnava kot okolje, kjer lahko isti podatkovni vir pomaga pri gradnji prepoznavnosti, v fazi premisleka in prodaji.

Tu se retail media začne neposredno dotikati klasičnih medijskih proračunov. Znamka pijače lahko sponzorira izdelek ob iskanju pijač. Z istimi trgovčevimi podatki lahko poišče širše občinstvo za videokampanjo. Kasneje lahko spremlja, ali so izpostavljeni kupci posegli po izdelku.

To povezuje dve stvari, ki sta bili v marketingu pogosto ločeni v različnih Excelih: gradnjo znamke in dogajanje na blagajni.

Če lahko vidiš prodajo, še ne pomeni, da si jo povzročil

Prav tu se začne manj glamurozen del zgodbe. Retail media oglaševalcu obljublja nekaj, po čemer marketing hrepeni že desetletja: možnost, da medijski vložek poveže s prodajo. Toda bližina blagajni in vzročnost nista ista stvar. Kupec je morda isto kavo kupoval vsak teden že tri leta. Tokrat je videl oglas zanjo in jo ponovno kupil. Kolikšen del prodaje pripišemo oglasu?

Prištejmo še različna atribucijska okna, različne definicije prodaje in različne sisteme posameznih trgovcev. Znamka, ki kupuje retail medio pri več mrežah, lahko hitro konča s kupom poročil, ki imajo do dve decimalki natančne rezultate, med seboj pa se pogovarjajo kot tri različne tehtnice v isti kopalnici.

Zato se je evropska razprava premaknila od navdušenja nad rastjo proti standardizaciji merjenja. IAB Europe je januarja 2026 posodobil Commerce Media Measurement Standards. Med osrednjimi težavami evropskega trga ostajata razdrobljenost retail media mrež in pomanjkanje standardizacije.

Tudi ROAS ne odgovori na vse. IAB-jevi strokovnjaki opozarjajo, da mora razvitejši retail media poleg takojšnje prodaje meriti še vpliv na prepoznavnost znamke, premislek o nakupu, dodatno prodajo, ki je brez oglaševanja ne bi bilo, ter dolgoročno vrednost kupca.

V Sloveniji retail medio že prodajamo, vendar ji rečemo drugače

Letošnja raziskava IAB Slovenija tu ponudi zanimiv podatek. Med 262 sodelujočimi podjetji jih 85 odstotkov dobaviteljem omogoča oglaševanje na svojih kanalih.

To še ne pomeni, da ima Slovenija na desetine razvitih retail media mrež. IAB v letošnjem pregledu oglaševalskega trga ugotavlja, da trgovski medijski prostor pri nas za zdaj obstaja predvsem v osnovnih oblikah: v novičnikih, na spletnih in fizičnih prodajnih mestih, družbenih omrežjih trgovcev, pasicah ter skupnih nastopih trgovcev in dobaviteljev. Ponudba pa se vse bolj konkretizira.

Prav v tej razliki je trenutno najbolj zanimiva slovenska zgodba. Dobavitelj je že pred dvajsetimi leti plačal mesto v letaku. Danes lahko ista poslovna logika dobi občinstvo, platformo, digitalne zaslone, prvoosebne podatke in poročilo o prodaji.

Za majhen trg bo pomembno, koliko te infrastrukture se splača graditi in koliko različnih sistemov so oglaševalci pripravljeni uporabljati. Slovenski trgovec nima Amazonovega dosega, slovenski dobavitelj pa nima proračuna Coca-Cole.

Število pasic zato pove malo. Bolj zanimiva so tri vprašanja: koga lahko trgovec doseže? Kaj o njegovi nakupni nameri dejansko ve? Kaj lahko oglaševalcu po kampanji dokaže?

In kupec?

Kupec vidi trgovino. Če mu trgovec ob pravem trenutku pokaže izdelek, ki ga dejansko išče, je meja med oglasom in uporabno pomočjo lahko prijetno zabrisana. Če je prva polovica rezultatov iskanja plačana, aplikacija polna sponzoriranih priporočil, na koncu vsake police pa utripa nov oglas, se zgodba obrne. Trgovec namreč monetizira prostor, do katerega ima dostop prav zaradi odnosa s kupcem.

To bo ena ključnih omejitev naslednje faze retail medie. Več inventarja lahko kratkoročno pomeni več prihodkov. Najdragocenejše premoženje trgovca ostaja zaupanje človeka, ki pride po mleko, televizor ali poln rezervoar.

Tesco je pred več kot tremi desetletji v sejni sobi ugotovil, koliko je mogoče izvedeti iz nakupovalne košarice. Današnji trgovci odkrivajo naslednjo fazo: iz tega znanja lahko zgradijo tudi medij.

Hvala, ker berete Marketing magazin!

Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.

Registriraj se