Dogodek je zadnja stvar, ki je umetna inteligenca (še) ne zna ponarediti

Prav na to stavijo v agenciji Glasilka, ki že leta povezuje dva na videz oddaljena svetova – korporativne pogodbe velikih znamk in kulturno-umetniško sceno – in v obeh mestih nekaj, česar ne moreš naročiti čez noč: zaupanje.

Njen ustanovitelj Vladimir Mihajlović razkriva, česa se je iz sedemnajstih let sodelovanja z glasbeno skupino Big Foot Mama naučil o razliki med izbranim dogodkom in zgrajeno kariero, kje je v njegovi produkciji že prisotna umetna inteligenca in zakaj meni, da človeškega stika ne bo nikoli povsem nadomestila.

Foto: Marko Alpner

Ko se umetnost in korporativni svet srečata

Glasilka na svoji spletni strani zapiše, da »obvladajo dogodke« – toda za tem stavkom se skriva dvojna identiteta, ki jo redko najdemo pri eni agenciji. Na eni strani vodijo odnose z javnostmi in menedžmentom za glasbenike ter umetniške projekte, sodelujejo z ustvarjalci, kot je JAŠA, in spremljajo filmske premiere, na drugi strani pa za velika podjetja, kot so Japan Tobacco International, Petrol in Rutar, organizirajo korporativne pogodbe, ki morajo delovati brezhibno do zadnjih podrobnosti.

Mihajlović pravi, da ta dva svetova z njim hodita že od srednješolskih let in da nista ločena toliko, kot bi se morda zdelo. »Verjamem, da povezanost in poznavanje kulturnega sektorja vpliva na kreativno, vsebinsko, scenografsko, oblikovno in estetsko zasnovo korporativnih dogodkov ter odpira vrata za različno sodelovanje,« pojasnjuje. Po njegovih besedah ​​je vez med umetniškim svetom in agencija lahko celo tesnejša, kot bi pričakovali. In brez umetniškega nastopa si težko predstavlja dober dogodek, naj gre za koncert ali novoletno zabavo podjetja.

Sedemnajst let, ena zgodba

Najbolj nazoren dokaz te filozofije je sodelovanje z zasedbo Big Foot Mama, ki je trajalo kar sedemnajst let – od menedžmenta benda do organizacije koncerta v Areni Stožice. »V tako dolgem času je težko ostati samo storitveni partner,« pravi Mihajlović. »Vezi se prepletajo in gre za zelo tesno sodelovanje pri zasnovi in​​realizaciji projektov, sodelovanje z zunanjimi sodelavci, partnerji, sponzorji.«

V takem odnosu agencija ni več le izvajalec posameznega dogovora, temveč soustvarjalec kariere. Odgovoren je za odnose z javnostmi, marketingom, trženjem koncertov in komunikacijo z oblikovalci ter režiserji, vse skupaj pa je, kot pravi, »prepleten in dolgotrajen oziroma večleten proces, ki na koncu vpliva tudi na uspešnost kariere«. Enak princip po njegovem prepričanju velja tudi v korporativnem svetu: čeprav se lahko dogodek za naročnika zgodi samo enkrat, ga brez dolgoletnega zaupanja vrednega omrežnega sodelavca ni mogoče izpeljati.

Ko dežuje na poroko

Foto: Jani Ugrin

Vprašanje o najbolj dramatičnem zapletu sogovornika ne spravi v pripovedovanje katastrofalnih scenarijev – pravi, da se tako dramatične situacije težko spomnite. Najbližja tema je bila poroka na prostem, ko je vso noč deževalo in je bilo potrebno razmeroma zahtevno postavitev rešiti v zelo kratkem času. »V takih situacijah te reši zanesljiva ekipa sodelavcev, mirnost, dobri odnosi, kontakti in izkušnje,« pravi.

Prav v tem, pojasnjuje, se skriva pravi pomen besedne zveze »obvladati dogodek«, ki jo uporablja v svoji komunikaciji. »Na dogodku gre lahko narobe veliko stvari, na katere dostikrat nimaš vpliva. Pomembno je, da jih lahko čim več predvidevaš in da jih znaš oziroma poskušaš mirno rešiti,« poudari. Izraz torej ni obljuba popolnega nadzora, ampak zavarovano, da agencija svoje področje pozna dovolj dobro, da lahko na negotovost odgovori s strokovnostjo.

Umetna inteligenca kot sodelavec, ne nadomestek

Tema, ki je v zadnjih letih razburkala prav vse panoge, seveda ne gre mimo Glasilke. Mihajlović UI opisuje skorajda kot novega člana ekipe: »Umetno inteligenco razumemo kot enega od sodelavcev, ki nam pomaga optimizirati določene procese, in to je dobro.« A hkrati postavi jasno mejo. »Še vedno pa ostaja človeška inteligenca osnova za kreativni in produkcijski proces. Tu se zgodi spontanost, tisti čarobni trenutek, ki je nepredvidljiv in daje življenju in delu človeški faktor.«

Vsak dogodek je po njegovih besedah ​​zgodnja zase – pričakovana naročnika, lokacija, scenografija, vsebina in ljudje, ki so vanj vpleteni, se vsakič znova postavijo v drugo celoto, česar po njegovem mnenju UI (vsaj zaenkrat) ne morete nadomestiti, lahko pa pri tem pomagate. »Ne bi si želel, da bi UI popolnoma nadomestil medsebojno komunikacijo pri razvoju konceptov in izrinil osebni stik,« pravi.

Še vedno hočemo biti zraven v živo

Prav v času, ko je vse več izkušenj mogoče doživeti preko zaslona, ​​​​​​​Mihajlović opazi, da fizični stik ne izgubi pomenov. »Ravno nasprotno, ljudje smo še vedno družabna bitja. Ne glede na to, kako močno je digitalni svet spremenil način naše komunikacije in povezovanja, pristnih stikov v živo ne moremo v celoti nadomestiti,« pravi. Ko smo del dogodka, se po njegovih besedah ​​vpletejo čustva, pričakovanja, empatija, spontanost in pripadnost občutki. Nastajajo povezave, vtisi in izkušnje, ki jih doživimo skupaj, na koncu pa ostanejo spomini, ki jih noben posnetek ne more v celoti ujeti.

Naslednji korak: stadion

V Glasilki imajo za seboj izjemno pester nabor referenc – od modnih revij do umetniških projektov v galerijah, poleg tega pa vse več izkušenj tudi na področju športa, kjer sodelujejo z Nogometno zvezo Slovenije in partnerji, kot je PPD Global. Za prihodnost panoge Mihajlović napoveduje, da bodo dogodki še bolj temeljili na doživetju, povezovanju ljudi in vsebin z lastnim pomenom. »Pomembno bo, zakaj se ljudje dogodka sploh želijo udeležiti in kaj od njega odnesejo,« pravi.

Foto: Marko Alpner

Med izzivi, ki jih agencija z veseljem želi, izpostavi organizacijo odprtja velikega športnega ali stadionskega dogovora – projekt, ki bi bil, kot pravi, naslednji korak za ekipo. Dolgoročno pa si želi, da bi Glasilka postala ena od vidnejših in zanesljivejših agencij na področju dogodkov v Sloveniji, partnerju, ki mu naročniki zaupajo tudi pri najzahtevnejših projektih.

fedds