Velika nagrada Brumen študentskemu projektu Sterilni študent

Mednarodna strokovna žirija je na 12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen uvrstila 103 prijavljena dela in podelila 20 nagrad Brumen. V žiriji so bili Erika Barbieri, Ajda Bevc, Žiga Testen, Eva Wendel in Maurits Wouters.

Velika nagrada Brumen študentskemu projektu

Veliko nagrado Brumen je prejel Kolektiv Arhiv za interdisciplinarni študentski projekt Sterilni študent. Umetniška publikacija študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) ter Filozofske fakultete (UL FF) izhaja iz analognih fotografij, posnetih na zaključni zabavi Odprte akademije leta 2023, spremlja pa jih šest tematiziranih esejev. Projekt povezuje fotografijo, grafično oblikovanje, besedila, razstavo in druge oblike umetniškega izražanja.

Pri projektu so sodelovali Tim Topić, Jernej Strmšek, Rene Ketiš, Ana Rogač, Eva Anzeljc, Lan Rahne, Žiga Kelenc, Maya Franko in Jan Kranjec. Za kuriranje je poskrbela Maša Žekš iz Kina Šiška, pri mentoriranju pa sta sodelovala Peter Koštrun in Mladen Dolar.

Žirija je v utemeljitvi priznala, da odločitev ni bila preprosta. Projekt je med člani vzbudil močne odzive, sprva ne zgolj pozitivnih, razmišljali pa so celo o tem, da velike nagrade sploh ne bi podelili. Na koncu jih je prepričal predvsem njegov samosvoj značaj in dejstvo, da je nastal na pobudo študentov, brez naročnika oziroma vnaprej določene projektne naloge.

»Študenti so želeli nekaj povedati in z oblikovanjem so svojemu sporočilu dali večjo moč. To nas je spomnilo, kaj vse je lahko oblikovalska šola: prostor za preizkušanje, upor, nestrinjanje, povezovanje in snovanje novega,« je zapisala žirija.

Šest nagrad v kategoriji identitet

V kategoriji identitet je bilo nagrajenih šest projektov. Studio Ljudje je prejel nagrado za celostno grafično podobo novega kulturnega centra DOM v Celju, ki s petimi barvami, igrivimi ilustracijami in posebej oblikovano črkovno vrsto Celje Sans gradi prepoznavno vizualno identiteto. Za kreativno vodenje je skrbel Miha Artnak, za umetniško vodenje Emil Kozole, pri oblikovanju pa sta sodelovali Urška Stariha in Eva Popit. Ilustracije je prispeval Niko Lapkovski, za animacijo je poskrbel Gregor Kocjančič, črkovno vrsto pa je oblikovala Alja Herlah iz Type Salona.

Celostna grafična podoba novega kulturnega centra DOM v Celju

Nagrajena je bila tudi identiteta festivala European Design Awards 2025, ki so jo zasnovali AA + Studio Kruh. Pri oblikovanju in likovnem vodenju so sodelovali Anja Delbello, Gregor Makovec in Aljaž Vesel, pri oblikovanju Urban Šelj, za animacijo pa je poskrbel Jure Lavrin iz Studia Loopa. Žirijo je prepričala uporaba značilne zelene barve, digitalnih pikslov in dinamičnega vizualnega sistema, ki združuje zamaknjeno tipografijo in animirano plastenje podob.

Identiteta festivala European Design Awards 2025

Nagrado je prejela tudi celostna grafična podoba Festivala Adela 2025, ki jo je oblikovala Eva Bevec, za animacijo pa je poskrbel Žiga Anderlič. Zasnova mednarodnega festivala generativnih umetnosti izhaja iz estetike teleteksta, zgodnjih digitalnih vmesnikov in nizkotehnološkega oblikovanja. Žirija je izpostavila predvsem premišljeno uporabo tehničnih omejitev kot oblikovalskega orodja.

Celostna grafična podoba Festivala Adela 2025

Med nagrajenimi je še celostna grafična podoba Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, ki jo je zasnovala oblikovalska ekipa Ljudje. Za umetniško vodenje je skrbel Emil Kozole, pri oblikovanju so sodelovali Niko Lapkovski, Urška Stariha in Miha Artnak, za animacijo pa je poskrbel Gregor Kocjančič. V ospredju podobe je tipografski znak, ki izhaja iz Plečnikove črkovne zapuščine, dopolnjujejo pa ga grafični elementi, navdihnjeni z geometrijo, ritmom in teksturami njegove arhitekture.

Celostna grafična podoba Sklada arhitekta Jožeta Plečnika

Nagrajena je bila tudi podoba dveh albumov eksperimentalnega glasbenega kolektiva Šalter Ensemble, pri kateri sta sodelovala ilustrator Matej Stupica in oblikovalec Emil Kozole iz oblikovalske ekipe Ljudje. Pri zasnovi sta izhajala iz starih zdravstvenih kartonov in neberljivih zdravniških pisav ter jih povezala z ročno izpisano tipografijo in risbo.

Podoba dveh albumov eksperimentalnega glasbenega kolektiva Šalter Ensemble

Šesto nagrado v kategoriji identitet je prejela Aritmija za serijo vinskih etiket Zgodbe z meje. Za kreativno vodenje projekta je skrbel Goran Radinović, za ilustracije pa Andrej Ferš. Serija skozi tri zgodbe, povezane z družino Dreisiebner in njenim domom ob slovensko-avstrijski meji, prepleta družinsko zgodovino, prostor in ljudsko izročilo. Žirija je posebej izpostavila pripovednost ilustracij in premišljeno uporabo simbolov.

Serija vinskih etiket Zgodbe z meje

Maticu Brincu dve nagradi za plakate

V kategoriji komunikacijskih in promocijskih gradiv je obe nagradi prejel oblikovalec Matic Brinc.

Serija plakatov klubskih večerov Bottoms v sezoni 2025/2026

Prvo za serijo plakatov klubskih večerov Bottoms v sezoni 2025/2026. Namesto enotnega vizualnega sloga je pri zasnovi izhajal iz preprostega pravila, da je naslov vedno postavljen na vrh, informacije pa na dno plakata. Vse druge elemente je prepustil eksperimentiranju.

Žirija je izpostavila izrazito avtorski pristop, pri katerem vsak plakat deluje kot samostojno umetniško delo. Posebej jo je prepričalo prepletanje različnih medijev, tipografije in barv, ki odraža fluidno in nestandardizirano naravo kvirovske subkulture, ki jo kolektiv predstavlja.

Drugo nagrado je Brinc prejel za serijo plakatov festivala Platforma malih umetnosti 2025, posvečenega klovnovstvu, dragu, stand-upu in kabaretu. Žirijo so prepričale igrive ilustracije, ročno izpisana tipografija ter preplet rdeče in črne barve. Vizualni sistem je zasnovan tako, da omogoča spreminjanje podobe festivala iz leta v leto, pri tem pa ohranja prepoznavno strukturo.

Serija plakatov festivala Platforma malih umetnosti 2025

Pet nagrad za publikacije

Dosje Roška

V kategoriji publikacij je nagrado prejel Dosje Roška, manifest Kolektiva Arhiv, pri katerem sta za urednikovanje in oblikovanje poskrbela Tim Topić in Ana Rogač, pri mentoriranju, vodenju projekta in urednikovanju pa je sodelovala Emina Djukić.

Publikacija združuje rezultate umetniškoraziskovalnega projekta Mapiranje Roške, ki je v študijskem letu 2024/2025 potekal v sklopu praznovanja 80. obletnice Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Odpira vprašanja prihodnjega doma Akademije ter povezuje dokumentarno gradivo, kolektivni spomin in prostorske zamisli. Žirija je izpostavila, da publikacija raziskave ne le dokumentira, temveč jo z oblikovanjem tudi nadaljuje.

Nagrajeni sta bili tudi sestrski knjigi KRUTO IN NEOBIČAJNO in ZNOVA IN ZNOVA, ki sta ju oblikovala Gal Šnajder in Hana Jelovšek iz studia Mila von GH. Knjigi, ki vsebujeta dela umetnice Olivie Reavey, sta združeni v en sam knjižni objekt. Ena od njiju njena dela povezuje tudi s poezijo Gabi Green. Zasnova omogoča, da je knjigi mogoče fizično ločiti, s čimer dejanje trganja postane del umetniške izkušnje. Žirija je izpostavila preplet oblikovanja in umetnosti ter domiselno uporabo materialnosti knjige.

KRUTO IN NEOBIČAJNO in ZNOVA IN ZNOVA

Zoran Pungerčar je prejel nagrado za oblikovanje knjižne zbirke založbe No! Press, ki obsega prvih deset izdaj. Čeprav se naslovnice med seboj razlikujejo, jih povezujejo premišljena uporaba tipografije, kompozicije in materialov. Pri projektu je za urednikovanje in kreativno vodenje skrbela Manca Grgić Renko, za fotografijo pa Gal Ambrožič.

Knjižna zbirka založbe No! Press

Med nagrajenci je tudi Tomato Košir za serijo petih naslovnic Dnevnikove priloge Objektiv. Žirija je izpostavila njihove jasne in močne vizualne koncepte, ki pogosto presegajo slovenski kontekst. Posebej je poudarila ustvarjalno svobodo, ki jo omogoča tesno sodelovanje med oblikovalcem in uredništvom, ter drznost posameznih rešitev.

Serija petih naslovnic Dnevnikove priloge Objektiv

Peto nagrado v kategoriji publikacij je prejel Studio Nejc Prah za katalog slovenskega paviljona na arhitekturnem bienalu v Benetkah leta 2025. Za oblikovanje je poskrbel Nejc Prah, pri urednikovanju pa so sodelovali Ajda Bračič, Blaž Šenica ter Ognen Arsov in Ana Kosi iz biroja kip arhitekti. Fotografije je prispeval Klemen Ilovar.

Katalog slovenskega paviljona na arhitekturnem bienalu v Benetkah leta 2025

Katalog z oblikovanjem in izbiro materialov odraža vsebinsko zasnovo paviljona, posvečenega produkciji arhitekture in znanju gradbenih delavcev. Žirija je posebej poudarila njihovo neposredno sodelovanje pri nastajanju kataloga in izvedbi naslovnice.

Nutrient Brand Studio

Nagrada za digitalni produkt

V kategoriji digitalnih produktov in storitev je bila nagrajena namizna aplikacija Nutrient Brand Studio, pri kateri so sodelovali Maša Majce, Petra Bukovinski, Ajda Bevc, Cosmin Iorgus, Babi Brasileiro in Austin Hermann.

Aplikacija opisne smernice blagovne znamke pretvarja v sistem osmih generatorjev, ki omogočajo dosledno ustvarjanje oblikovalskih gradiv. Tipografija, barve in ikonografija izhajajo iz nadzorovanega repozitorija, zato sledijo pravilom znamke in niso približki, ustvarjeni z umetno inteligenco.

Žirija je projekt izpostavila kot sodoben odgovor na vprašanje, kakšna je lahko vloga priročnika identitete znamke v letu 2026. Namesto statičnega dokumenta aplikacija ponuja sistem, ki se lahko nenehno razvija in prilagaja potrebam uporabnikov.

Tri nagrade za informacijsko oblikovanje

V kategoriji informacijskega oblikovanja so bile podeljene tri nagrade.

Ustvarjalna naveza Sara&Sara, ki jo sestavljata Sara Badovinac in Sara Škarica, je bila nagrajena za postavitev in identiteto razstave In kaj se je zgodilo potem?, ki je ob predstavitvi Slovenije kot častne gostje mednarodnega knjižnega sejma otroške in mladinske literature v Bologni leta 2024 predstavila sodobno slovensko ilustracijo.

In kaj se je zgodilo potem?

Pri oblikovanju je sodelovala tudi Ajda Fortuna, za oblikovanje kolaža pa sta poskrbeli Hana Stupica in Eva Mlinar. Razstava je bila zasnovana kot prostor srečevanja ilustracije, knjige in obiskovalcev. Žirija je pohvalila njeno igrivost, premišljeno postavitev razstavnih elementov in uporabo praznega prostora, ki posameznim ilustracijam omogoča, da pridejo do izraza.

Nagrado sta prejela tudi Ajda Schmidt in Voranc Vogel za postavitev in identiteto razstave Lojze Krakar in Voranc Vogel: Od tebe dalje štejem svoje dni, ki je v Galeriji Kresija povezala poezijo Lojzeta Krakarja s fotografijami njegovega vnuka, fotoreporterja Voranca Vogla. Schmidt je poskrbela za oblikovanje in postavitev razstave, Vogel pa za fotografije in postavitev.

Lojze Krakar in Voranc Vogel: Od tebe dalje štejem svoje dni,

Razstava je izhajala iz istoimenske knjige, katere vsebino je s prepletom fotografij, besedil in tiskarskih makulatur razširila v galerijski prostor. Žirija je posebej izpostavila živahno barvno podobo in domiselno povezovanje knjige z razstavo.

Ponjava s5

Tretjo nagrado je prejel Kolektiv Arhiv za projekt Ponjava s5, katalog in komunikacijsko gradivo, zasnovano na vizualni govorici zgodnjega spleta ter znakovnem sistemu ASCII. Pri oblikovanju sta sodelovala Tim Topić in Ana Rogač, pri projektu pa so sodelovali tudi drugi člani kolektiva in mentorji z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

Žirijo je prepričala kombinacija tipografije ASCII, ročno risanih ilustracij in nalepk, ki se povezujejo v enoten vizualni sistem. Posebej je izpostavila katalog, dejansko natisnjen z matričnim igličnim tiskalnikom, s čimer se estetika zgodnjega spleta ne izraža le v njegovi podobi, temveč tudi v načinu izdelave.

Dve nagradi za študentska dela

V kategoriji študentskih del sta bili podeljeni dve nagradi.

Prvo je prejela antiknjiga ABCDEFGHIJ-KLMNOPQRS-TUVWXYZ, nastala na delavnici Psychotypography, ki jo je decembra 2024 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje vodil Žiga Testen. Za idejno in vsebinsko zasnovo ter oblikovanje so poskrbeli Eva Bevec, Nik Leban, Vanja Flis, Lenart Marovt in Sašo Jakob. Pri fotografiji je sodeloval tudi Ben Morris.

Antiknjiga ABCDEFGHIJ-KLMNOPQRS-TUVWXYZ

Publikacija vsebuje tipografske manifeste udeležencev, napisane z orodjem ChatGPT in prekrite z njihovimi zapiski ter fotografijami. Z eksperimentalno tipografijo raziskuje meje berljivosti in preizprašuje samo obliko knjige. Žirijo je prepričala predvsem napetost med berljivimi in skoraj neberljivimi deli ter izrazito eksperimentalen pristop.

Raz-stav, sistem prostorskih struktur, opreme prostora in oblikovanja razstave

Drugo nagrado sta prejeli Daša Letnar in Nuša Orešnik za projekt Raz-stav, sistem prostorskih struktur, opreme prostora in oblikovanja razstave. Pri mentoriranju so sodelovale Anja Planišček, Mina Hiršman in Sara Bogičević z ljubljanske Fakultete za arhitekturo.

Projekt izhaja iz potrebe po aktivaciji prostorov okoli jeklenih skulptur Forme vive na Ravnah na Koroškem. Zasnovan je iz recikliranih in ponovno uporabljenih materialov Stare železarne Ravne na Koroškem, med drugim armaturnih palic, okroglih jeklenih cevi, U-profilov, opažnih plošč, 3D-tiskanih čepkov in opek.

Žirija je pohvalila modularnost zasnove, premišljeno uporabo preprostih materialov in njeno prilagodljivost različnim postavitvam. Posebej je izpostavila, kako projekt izkorišča estetske lastnosti posameznih materialov ter jih povezuje v skladno celoto.

Lucijanu Bratušu nagrada za življenjsko delo

Poleg nagrad za oblikovalske projekte je upravni odbor Fundacije Brumen letošnjo nagrado za življenjsko delo namenil akademskemu slikarju, grafičnemu oblikovalcu in tipografu Lucijanu Bratušu, ki je pomembno zaznamoval razvoj slovenske tipografije, kaligrafije in knjižnega oblikovanja.

Lucijan Bratuš

Kot dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je svoje znanje prenašal na generacije oblikovalcev. Leta 1997 je na pobudo študentov ALUO in Fakultete za arhitekturo organiziral prvo slovensko tipografsko delavnico Tipo Brda z računalniki.

V pogovoru za Marketing magazin je spregovoril o svoji ustvarjalni poti, oblikovanju v oglaševanju, odnosu do študentov in delu, ki ga kljub dolgoletni karieri ne namerava opustiti.

»Da bi prenehal ustvarjati? Ne, o tem sploh ne razmišljam. To bi me uničilo. Sploh nimam občutka, da sem upokojen. Delo me drži pokonci,« je sklenil.