Jože Brumen: Ustvarjalec, ki je zaznamoval slovensko in jugoslovansko oblikovalsko sceno

Jože Brumen (1930–2000) je bil arhitekt, kipar, pedagog in eden od najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Kot vodilni slovenski oblikovalec v povojnem obdobju se je uveljavil zlasti na področju oblikovanja plakatov, celostnih grafičnih podob in knjig. Med slednjimi izstopajo Integrali '26 Srečka Kosovela iz leta 1967. »Z renesančno širino je v sodobnem oblikovanju vzpostavljal celosten pristop, ki se je, zaznamovan s širino arhitekturnega pogleda in subtilnostjo umetniške izkušnje, razlikoval od ostalih ustvarjalcev,« so zapisali v Fundaciji Brumen.

Srečko Kosovel: Integrali '26 (1967).

Kustosinja razstave Petra Černe Oven dodaja, da je Brumen z renesančno širino v sodobnem oblikovanju vzpostavljal celosten pristop: »To, da je bil arhitekt in kipar, je pomembno vplivalo na njegovo prakso: po eni strani je bil zaznamovan s širino arhitekturnega pogleda in svojo načrtovalsko mentaliteto, po drugi pa s subtilnostjo umetniške izkušnje. Projekti nam kažejo, da je bil široko razgledan oblikovalec, ki ga je v življenju zanimalo veliko različnih stvari: literatura, znanost, glasba, politika. Kmalu je njegov modus operandi postal raziskovalno-analitični pristop, z uravnotežanjem intuicije z razmišljanjem in z izposojanjem strokovnega znanja iz mnogih drugih disciplin.«

Dodaja še, da se je Brumen pod kozmopolitanskim vplivom Edvarda Ravnikarja zavezal modernizmu in švicarskemu mednarodnemu tipografskemu slogu ter postal tihi ambasador in zagovornik umetnikov v ozadju. »V oblikovanju celostnih podob razstav in monografij sta ključno vlogo odigrala njegovo senzibilno razumevanje vsebine in perfekcionistična želja po odlični predstavitvi, tudi potem, ko se bo razstava zaprla. Ko gledamo Brumnov nepredstavljivo obsežen opus, vidimo, da je oblikoval za vse ključne in najprepoznavnejše slovenske in jugoslovanske umetnike in prav delo na tem področju mu je prineslo tudi največ prestižnih nagrad,« je Petra Černe Oven povedala za MM.

Predstavljeni tudi še nevideni projekti

Razstava je nastala v organizaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Fundacije Brumen in Društva za kulturno, založniško in producentsko dejavnost, Pekinpah, na njej pa so ob že videnih in znanih projektih prikazani tudi takšni, ki še niso bili predstavljeni v javnosti. Projekt so začeli pripravljati že ob ustanovitvi Fundacije Brumen (leta 2002), zdaj pa je končno ugledal luč sveta.

Dr. Petra Černe Oven in sokustosinja dr. Cvetka Požar pravita, da gre za plod večletne raziskave in rezultat številnih intervjujev s sorodniki, sodobniki, pa tudi s študenti in strokovnjaki, ki so ob Jožetu Brumnu delovali. »Raziskava je vključevala tako analizo njegovih del kot tudi do zdaj objavljenih podatkov in besedil, izjemno pomemben pa je bil dostop do zasebnih arhivov, ki so omogočili rekonstrukcijo določenih procesov nastajanja projektov, ki jih lahko zato razumemo bolj poglobljeno,« pravita.  Razdeljena je na štiri tematske sklope, ki sledijo Brumnovemu ustvarjalnemu obdobju. Prvi sklop razstavljenih del so Brumnovi plakati, katalogi in umetniške monografije, ob pregledu katerih se obiskovalcu razgrne zgodovina jugoslovanske umetnosti 20. stoletja. Drugi sklop razstave zajema znake in celostne podobe za gospodarski in javni sektor. Celostna grafična podoba je v času modernizma namreč postala pomemben element komuniciranja in najobsežnejše področje dela za oblikovalce. Eden od najbolj znanih Brumnovih znakov za gospodarstvo je tisti za časopisno in grafično podjetje Delo, primer dobre semantične analize pa se kaže tudi pri oblikovanju celostne grafične podobe za Radiotelevizijo Zagreb (RTZ) iz leta 1971.

Znak Radiotelevizije Zagreb (1971).

Brumnovo vrhunsko tipografsko znanje je prišlo najbolj do izraza v knjižnih izdajah; knjigam in knjižnim zbirkam je namenjen tretji sklop razstave. Jože Brumen je namreč sodeloval pri nekaterih ključnih projektih slovenskega založništva, na primer pri zbirkah Tokovi časa (Državna založba Slovenije) ter Misel in čas (Cankarjeva založba), oblikoval pa je tudi za zbirko Sto romanov Cankarjeve založbe.

Zadnji sklop je namenjen pregledu njegovega pedagoškega dela, razvoju stroke in mednarodnega vpliva. Na povabilo Edvarda Ravnikarja se je Brumen po diplomi leta 1960 pridružil skupini pedagogov novoustanovljene B-smeri na Fakulteti za arhitekturo. Tako je z drugimi mladimi diplomanti vplival na prvo »šolano« generacijo slovenskih oblikovalcev. Osem let pozneje se je zaposlil na Akademiji za likovno umetnost, kjer je predaval predmet Oblikovne zasnove.

Deloval je tudi v stanovskih organizacijah, strokovnih komisijah, žirijah in odborih. Kot član organizacijskega odbora je leta 1956 na Bledu sodeloval na kongresu mednarodnega združenja za grafično oblikovanje Icograda. Na kongresu so bili prisotni tudi zastopniki za Helvetico, ki so tipografijo prodajali jugoslovanskim tiskarnam. Pri tem velja, da je pri vnosu Helvetice v tiskarne Brumen odigral ključno vlogo, saj je tudi sicer preko založb vplival nanje, da so postajale sodobnejše in bolj konkurenčne.

Za svoje plakate, knjige in celostne podobe je Jože Brumen prejel številne nagrade, med drugim dve zlati medalji na BIO in več nagrad na beograjskem knjižnem sejmu ter Bienalu grafičnega oblikovanja v Brnu. Bil je prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij (1967). Njegova dela so bila razstavljena na več kot 40 skupinskih razstavah doma in po svetu, leta 1977 pa je imel v Moderni galeriji v Ljubljani tudi samostojno razstavo.

Raziskovanje za razstavo je v začetni fazi v večjem deležu opravila prof. dr. Petra Černe Oven (na fotografiji desno), ki je od samega začetka sodelovala tudi z muzejsko svetnico dr. Cvetko Požar (na fotografiji levo), ki ji je že leta 2003 omogočila vpogled v zbirko MAO. Od leta 2016 so se priprave intenzivirale, v zadnjih šestih letih pa je sodelovalo preko 60 posameznikov, kolegov iz stroke, prijateljev, Brumnovih sodobnikov in študentov, poleg tega pa še okrog 60 ljudi iz 25 inštitucij, kot so arhivi, muzeji, specializirane knjižnice … Ključni so bili stiki z Brumnovimi sorodniki, saj so omogočili vpogled v zasebne arhive in bili pripravljeni posoditi artefakte za razstavo. »Projekt je tako izrazito plod dobrega sodelovanja med inštitucijami in posamezniki. Za Brumna velja, da ga 'vsi poznamo', po drugi strani pa o njem v povprečju ni nihče vedel nič bolj oprijemljivega kot to, da je oblikoval slovite Integrale. Ko sva se soočali z ogromno količino projektov – številka gre čez 370, pri čemer je lahko en kos drobno vabilo ali pa obsežna celostna grafična podoba –, je bil ključen razmislek, kaj kažemo in kako narediti izbor. Ne glede na to, da je bil Brumen izredno prolifičen oblikovalec, ga namreč odlikuje predvsem izredna kakovost,« pravi Petra Černe Oven.

Ker so želeli opus predstaviti celostno, so se že zgodaj odločili, da bo na razstavi poleg projektov vključeno tudi gradivo, ki govori o Brumnovem življenju ter tehnološkem, strokovnem in družbenem kontekstu. Zato je razstava precej drugačna od drugih: kaže nam proces nastajanja končnih produktov, kaže nam Brumnovo razmišljanje in modernistični kontekst oblikovanja v 2. polovici 20. stoletja. Zaradi tega koncepta so predstavili tudi njegova zgodnja dela, ki jih do zdaj niti stroka po večini ni poznala in so prvič predstavljena javnosti.

Razstavo spremljajo javni vodeni ogledi, ki so vsako drugo nedeljo, in ustvarjalne aktivnosti za mlade. Ob razstavi bo izšla znanstvena monografija z istoimenskim naslovom, ki bo predstavljena na okrogli mizi v marcu. Aprila ob razstavi poteka tudi mednarodni interdisciplinarni posvet na temo raziskovanja, publicistike, arhiviranja in dokumentiranja.

Naslovnica Revije 57 (1957).

Kolaž Zevi (za Bruno Zevi, Pogledi na arhitekturo, 1959).

Kolaž konj (za Pesmi Sergeja Aleksandroviča Jesenina, 1957).

Risba Vojne slike (1956).

Knjižni ovitek za knjigo Ogenjvoda Kajetana Koviča (1965).

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, marec 2022, #489. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.