Dve leti po ikoničnem koncertu Travisa Scotta v igrici Fortnite in vzponu virtualnega sveta se začenjamo spraševati, kaj splet 3.0 pomeni za glasbene festivale. Na mediju Marketing Dive so naredili več analiz zelo verjetnih scenarijev, kam gremo.
V današnjem svetu občinstvo nenehno išče nekaj novega in drznega. Postaja vedno bolj digitalni, generacija Z pa tako ali tako velja za digitalne domorodce, saj sveta brez interneta niti ne poznajo. Tik za petami jim prihaja generacija alpha, ki je še bolj digitalno osveščena, saj so se praktično rodili s pametnimi telefoni v rokah. Ob vzponu virtualnega sveta se zdi, da fizični nastopi v živo tej tehnološko pismeni mladi množici ne bodo več tako ljubi, kot so starejšim generacijam.
Dve leti po virtualnem nastopu Travisa Scotta v igrici Fortnite (12,3 milijona ogledov), ki jim je sledilo več podobnih nastopov, sploh v času pandemije, njihovea vzpona ne moremo spregledati. Medtem ko je letos občinstvo glasbenega festivala Coachella uživalo v virtualnih nastopih Eltona Johna in povratku skupine ABBA, katere člani so na oder stopili kot superrealistični avatarji, ni več dvomov. Smo na vznožju velike revolucije v izkušnji zabavne industrije. To podkrepi tudi dejstvo, da so na glasbeni televiziji MTV na novo vzpostavili kategorijo »najboljši nastop v metavesolju«. Splet 3.0 nam bo zagotavljal še več takšnih izkušenj. Če nam je splet 1.0 omogočil dostop, nam je splet 2.0 prinesel povezavo, splet 3.0 pa bo uvedel povsem novo dimenzijo.
Neomejeno
Metavesolje odpira svet, ki ponuja neomejene možnosti za nastope brez fizičnega prizorišča, omejitve obiskovalcev in drugih ovir. Občinstvo se oblikuje od koder koli na svetu, saj metavesolje ne odpravlja le geografskih ovir in ovir glede zmogljivosti, temveč zamaje tudi osnove fizike. Med nastopom skupine Coldplay v izkušnji BMW Joytopia so oboževalci opazovali skupino iz katerega koli zornega kota in z letenjem kljubovali gravitaciji.
Ko koncert vodi občinstvo
Zamisel o sodelovanju nastopajočih in občinstva bo ključna za prihodnje festivalske izkušnje, interaktivni elementi namreč dajo občinstvu moč, da vpliva na dogajanje na odru. To smo že videli na Gareninem interaktivnem koncertu na YouTubu, ki je temeljil na glasovanju o udeležencev. Prav tako bodo lahko oboževalci izbrali vsak posamezen element nastopa – od oblek izvajalca do izbire pesmi, scenografije in posebnih gostov, pri tem pa se jim bo se vsaka izbira odvila pred očmi v realnem času.
V prihodnosti gremo lahko nazaj
Ko bo ta tehnologija izpopolnjena in ko se bo splet 3.0 intenzivno polnil s tovrstnimi glasbenimi izkušnjami, bo občinstvu omogočeno tudi to, da gredo proti načelu časa, saj bodo nemoteno preskakovali leta in obiskovali pretekle pomembne glasbene trenutke v zgodovini. Predstavljajte si, da brez težav odpotujete v 60. leta prejšnjega stoletja in doživite Woodstock v popolni in poglobljeni izkušnji. Z vključitvijo tehnik umetne inteligence deepfake pa bi lahko ustvarili tudi duete med glasbenimi izvajalci, ki se nikoli niso skupaj pojavili na odru in morda niti niso živeli v istem časovnem obdobju. Njihovi dueti bi lahko bili predvajani bodisi v virtualnem svetu bodisi pred množico v živo na odru.
Virtualni VIP
Platforme metavesolja že raziskujejo, kako se bodo lahko oboževalci približale svojim najljubšim izvajalcem, kot se je zgodilo izbranim srečnežem, ki so dobili ekskluziven dostop do srečanja s člani skupine Blackpink. To pomeni, da bodo lahko najbolj goreči oboževalci kmalu pridobili popoln dostop do umetnikov in njihovih nastopov. Predstavljajte si nagradno igro, v kateri lahko ob nakupu NTF-ja (za promocijske izdelke) oboževalec osvoji oziroma odklene edinstveno izkušnjo, kot je prepustnica za odrom ali sedež v prvi vrsti.
Ni še čas za veselje, počakajmo do leta 2032
Te ideje so že danes neverjetno vznemirljive, a mnogo od njih še ni popolnoma izvedljivih. Toda do leta 2032, ko naj bi metavesolje dozorelo v vseh svojih razsežnostih, bo potencial bolj realen. Festivali naj bi v naslednjih desetih letih doživeli resnično preobrazbo, ki bo presegla čas, prostor, identiteto, fiziko ter na novo opredelila žanr zabavne industrije.
Blagovne znamke, glasbeniki in založbe morajo čim prej preučiti možnosti spleta 3.0, da bodo lahko zadovoljili občinstvo in uprizarjali osupljive predstave tudi za občinstva prihodnosti.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Imago Ogilvy je na festivalu Cannes Lions osvojil bronasto nagrado v kategoriji social & creator (v podkategoriji local brand) za projekt »Zadnji GUC GUC« (»Posljednji GUC GUC«) za naročnika Studena.
Danes zvečer se bosta na svetovnem prvenstvu v nogometu pomerili reprezentanci Bosne in Hercegovine ter Katarja, zagotovo bo znova donela tudi pesem skupine Dubioza Kolektiv.
V slovenskem turističnem oglaševanju smo pogosto vajeni preverjenih podob: počasnih posnetkov narave, nasmejanih družin ob bazenu, zračnih posnetkov destinacije in logotipa v zaključku.
Hrvaška turistična skupnost je predstavila nov turistični oglas »Croatia – I Hear It’s Beautiful«, v katerem nastopa priznani igralec John Malkovich, čigar družina ima hrvaške korenine.
Nasičene barve na mobilnem zaslonu vodijo v zasvojenost z nenehnim preverjanjem, brskanjem, odpiranjem in zapiranjem aplikacij, zato sem za bralce MM-a preizkusila tri dni črno-belega sveta.
Če so se začetna predavanja na DIGGIT-u vrtela okoli umetne inteligence, je Gregor Kosi, priznani strokovnjak za vodenje, motivacijo in organizacijski razvoj, udeležence vprašal: »Kaj bo nadomestilo srce, če bo tehnologija nadomestila glavo?«
Četrta izvedba konference AI on the Lot v Los Angelesu (Amazon MGM Studios) je zbrala več kot 2.000 ključnih akterjev na stičišču umetne inteligence in zabavne industrije.
»Morda se poseg po človeškem craftu zdi zamuden in zaradi današnjega tempa težje izvedljiv, a bo to v prihodnosti tisto, kar bo ločevalo kakovost od štancarije,« piše MM-ova kolumnistka Anja Korenč.