Vplivneži 2.0: Se potrošniki lahko osebno povežejo z umetno inteligenco?

V debati, ki je sledila, so se vsi vpleteni strinjali: umetna inteligenca lahko zadane intonacijo, melodijo in celo barvo glasu. Ne more pa ujeti in razumeti energije, dramatike, detajlov, teatralnosti, karizme in občutkov, ki jih nosi človek v sebi. Ali pač? 

UI-vplivnica

Ime: Miquela Sousa (@lilmiquela), starost: 23, prebivališče: LA

Vplivnica, model, glasbenica, robotka

Število sledilcev: 2,3 milijona

Ko se je leta 2016 na družbenih omrežjih pojavila Miquela, se je uporabnikom zdela sicer malce nenavadna, a vseeno zanimiva. Popolne poteze, čista koža, zelenomodre oči in odlična postava so hitro pritegnile uporabnike. Kljub temu, da se je kasneje izkazalo, da gre za kreatorko vsebin, ki jo je v celoti izdelala UI, ima danes, deset let kasneje, že 2,3 milijona sledilcev. Pohvali se lahko s sodelovanji z znamkami, kot so Samsung, Prada, Calvin Klein in Dior.

Kdo so UI-vplivneži? 

UI-vplivneži (ang. virtual influencers) so digitalno ustvarjene osebnosti, ki nastopajo na družbenih omrežjih podobno kot človeški vplivneži. Gre za v celoti računalniško generirane like, kombinacijo 3D-modela in človeške ekipe. So UI-avatarji, podprti z generativno umetno inteligenco ali fotorealistični virtualni ljudje.

Njihov namen je posnemati najbolj priljubljene vplivneže, ustvariti svoje skupnosti in jih izkoristiti za zaslužek. Objavljajo fotografije, video posnetke, »osebna« mnenja, sodelovanja z blagovnimi znamkami, modne, lepotne, življenjskostilne, fitnes vsebine in celo politične ali družbene komentarje. Posnemajo najbolj preizkušene in uspešne modele.

Virtualni vplivneži postajajo samostojna marketinška industrija, primerljiva z rastjo vplivnostnega marketinga v njegovih začetkih. Globalni trg virtualnih oziroma UI-vplivnežev je bil leta 2024 ocenjen na približno 6 milijard dolarjev, do leta 2030 pa naj bi presegel 45 milijard dolarjev, kar pomeni več kot 40-odstotno letno rast. 

Do lastnega UI-vplivneža te loči le ideja in nekaj programov

Katarina Benček, ena od naših najuspešnejših vplivnic, pravi, da jo že od majhnega zanima tehnologija in vse novosti, ki jih ta prinaša. Ker je prepričana, da je UI prihodnost ne samo v svetu, ampak tudi na družbenih omrežjih, je ustvarila svojo lastno UI-avatarko Aryo. 

»Najprej sem ustvarila videz, potem premikanje, nato pa sem se srečala s prvim večjim izzivom: glas. Ustvariti UI-avatarja, ki govori angleško, ni problem. Problem je ustvariti UI-avatarja, ki govori slovensko ali vsaj hrvaško. Da sem izdelala model, ki je res čimbolj podoben človeku, se tako premika in govori, sem potrebovala tri ali štiri različne programe. Pa nisem še čisto zadovoljna, ampak počasi pridemo tudi do tja,« pravi.

Zakaj bi ljudje sploh sledili UI-vplivnežem?

UI-Katarina Bencek

 

Čeprav se nekaterim zdi, da je vplivnežev preveč že brez dodatnih UI-različic, je očitno na trgu prostor tudi zanje. Prvi razlog, da delujejo, je, da so nove generacije (Gen Z in Gen Alpha) posebej odprte za tovrstne oblike vplivnežev. Čeprav se zavedajo, da ne gre za resnične osebe, ki bi jim lahko vračale pozornost, vseeno do njih lahko razvijejo podoben čustven odnos kot do resničnih vplivnežev. Poleg tega mlajše generacije pogosto ne iščejo več »resničnosti«, ampak konsistentno digitalno izkušnjo.

Drugi razlog je, da jih zaradi estetske popolnosti in konsistence algoritmi družbenih omrežij naravnost obožujejo in potiskajo naprej. Hitro pritegnejo pozornost, ker med poplavo objav ravno prav izstopajo, da vzbudijo radovednost, kar jim prinese višji doseg in posledično tudi višji angažma.

UI-vplivneži kot marketinška strategija znamke

Čeprav UI-vplivneži nimajo resničnih življenjskih izkušenj, imajo nekaj, kar marketing obožuje: popoln nadzor, neomejeno sledenje in algoritmično optimizirano prisotnost. 

Ampak ali so zares učinkoviti? Pravzaprav so zelo učinkoviti. Natančno upoštevajo navodila, se ne pritožujejo, govorijo več jezikov, personalizirajo komunikacijo, vse opravijo v roku, so zelo ugodni (sploh, če podjetje razvije lastnega UI-ambasadorja) in pritegnejo veliko pozornosti. Odlični so za doseg in engagement, torej za grajenje prepoznavnosti znamke. 

Kljub temu da lahko odlično posnemajo taktike in objave najbolj priljubljenih vplivnežev, pa so prodajno (zaenkrat) manj uspešni. Za najboljše so se izkazale kampanje, kjer so se podjetja odločila za hibrid klasičnih vplivnežev in jim dodala še virtualne. To taktiko so preizkusili pri podjetju Samsung s kampanjo #teamgalaxy, kjer je virtualna vplivnica dopolnila njihovo ambasadorsko ekipo. S to potezo so mladim pokazali, da so odprti in pripravljeni na prihodnost, kar jim je omogočilo globalno prepoznavnost. 

Ko je učinek nasproten …

Uporaba UI-vplivnežev je nova marketinška oblika, ki jo je, tako kot vse do zdaj, potrebno dobro spoznati in vnesti v strateški marketinški načrt. Odlično delujejo pri bolj luksuznih znamkah, pri velikih podjetjih, ki se poslužujejo veliko različnih oglaševalskih strategij, in seveda pri tistih, ki se ukvarjajo s tehnologijo. Znamke, kjer so v ospredju oseben stik, minimalizem in avtentičnost, bodo z uporabo lahko naredile več škode kot koristi. Uporaba UI v marketingu je še vedno zelo dvorezna in ima kar nekaj znanih negativnih odzivov. Glede na raziskavo Sprout Social je kar 46 odstotkov uporabnikov precej skeptičnih do uporabe UI v oglaševalske namene.

UI-vplivnice

Je uporaba UI-vplivnežev etična? 

Poleg nepredvidljivosti odziva je potrebno upoštevati etiko in transparentnost. Z napredkom in razvojem UI je vedno težje ločiti resnično in virtualno, kar lahko postane velik problem. Uporabniki morajo v vsakem trenutku vedeti in razumeti, da gre za uporabo umetne inteligence. Potrošniku mora biti zelo jasno sporočeno, da gre za manipulacije, narejene izključno v marketinške namene. Pojavlja se tudi vprašanje lepotnih standardov in vpliva na samopodobo mladih.

»UI je prihodnost in prej, kot se s tem sprijaznimo, bolje bo.«

Z UI-svetom prihajajo tudi UI-vplivneži. Čas je, da jih spoznamo, raziščemo in izkoristimo v svoj prid, kjer se da. »Ne smemo zaspati in dovoliti, da nas povozi čas. UI postaja del naših življenj na mnogo področjih in prav je, da to sprejmemo in se temu tudi čimbolje prilagodimo. Bolj kot debata o tem, ali se bo to zgodilo ali ne, se je treba začeti pogovarjati o tem, kako ločiti, kaj je resnično in kaj narejeno virtualno,« zaključi Katarina Benček.