Kaj se lahko Slovenci naučimo iz poslovnih praks v tujini?

Okroglo mizo Slovenci v tujini je moderirala novinarka Anja Hlača Ferjančič, ki je k pogovoru o tujih poslovnih praksah s pomembnimi vprašanji o karieri izven Slovenije, izzivala Mattea Mozetiča (Unilever), Kristino Ilič (adidas) in Petjo Jarm (Accenture). Slednja se spominja, da za vstop v velike korporacije ni bila nujno potrebna le stopnja in vrsta formalne izobrazbe, temveč tudi in predvsem aktivnosti izven te. »Kadrovska služba je v korporacijah zelo pomemben oddelek, znotraj katerega pregledujejo delovne izkušnje ter interesne dejavnosti prijavljenih kandidatov,« je dejala. To dejstvo pomeni motivacijo, da se je izpopolnjevala na mnogih področjih že v preteklosti in strast do obslužbenih dejavnosti ohranja še danes: »V tujini imam za tovrstne aktivnosti večje možnosti, ti pa pomenijo tudi karierne priložnosti, zato se močno zavedam procesa, da dejansko gradim kariero.«

Mozetič je prav zaradi tega odšel v tujino: »Slovenija je čudovita, tukaj imamo visoko kakovost življenja, a po drugi strani pa z lahkoto trdim, da obstajajo mesta, ki imajo kakovost življenja še boljšo, poleg tega so tam postavljena svetovno znana podjetja, v katerih imam priložnost delati s pomembnejšimi naročniki. Vse to vodi v močnejši življenjepis in boljše izkušnje. Razpon strank in dela je na evropski ravni večji, poleg tega pa mi Unilever ponuja še dodatna izobraževanja, zato me moja prihodnja zaposljivost ne skrbi... Je pa res, da je kultura v našem podjetju tako dobra, da ne razmišljam o odhodu drugam,« pove nasmejano.

Odnosi med zaposlenimi v korporaciji niso vedno odtujeni

Iličiva, ki je zaposlena na adidasu se je z Mozetičem, ki v Unileverju skrbi za blagovno znamko Magnum, strinjala: »V Sloveniji bi težko našla tako velike in tako veliko strank. In res je, kar pravi Matteo - prioriteta v podjetju adidas je, da smo zaposleni srečni in da na tak način skupaj dosegamo boljše rezultate. Sistem dela je nadvse učinkovit – 12-urnega delovnika ne poznam, morda se to zgodi enkrat letno, tik pred črnim petkom,« pove na okrogli mizi.

Debata je hitro prešla v raziskovanje klime v korporacijah, za katero se ne prvi pogled zdi, da ni tako prijetna in domača, kot v manjših podjetjih: »Vodstveni kadri skrbijo za zaposlene, četudi jih je na tisoče. V tujini so bonusi, ki jih prejemamo zaposleni, le en izmed »bonbončkov« - v Univelerju imamo veliko aktivnosti in bonusov, ki jih tu ne najdemo,« je dejal Matteo Mozetič.

»Res je, priložnosti in bonitete so neomejene tudi pri podjetju Accenture,« je nadaljevala Petja Jarm. »Fleksibilnst je srčica našega podjetja in to v vsakodnevnem življenju pomeni veliko več, kot se je videti na prvi pogled, saj ti Accenture dejansko lajša dan za dnem.« Ob tem je priznala, da dobi na LiknedIn prav zaradi tega zvenečega imena precej prošenj za zaposlitev, nove poslovne priložnosti ter celo mentorstvo: »Tudi menstorstva se ne bi branila, prav z veseljem bi mentorirala mlajše kolege,« je dejala.

Kaj pa negativne plati dela v korporaciji?

Iličieva je to vprašanje hitro našla odgovor: »Moje delo vsebuje veliko obveznosti, ki služijo same sebi, vsaj tako se počutim pogosto. Lahko povem, da moram vsakodnevno izpolnjevati več poročil, ki so lahko prava birokratka zanka.«

Ob odprtju debate o negativnih plateh dela v tujini so sogovorniki dejali, da je delo v korporaciji po eni strani tudi težko in polno odrekanj, saj ob tej fleksibilnosti in možnostih dela od doma včasih pogrešajo fizičen kontakt in pristen odnos s sodelovci, ki v manjših podjetjih hitreje postanejo prijatelji.

Matteo Mozetič je v tem duhu nadaljeval, da se tudi znotraj tako velikih podjetijih najdejo dvomi, ali so dovolj hitri, dobri in agilni: »Tudi v Unileverju čutimo, da bi lahko postali še boljši, hitrejši, bolj svetovljanski in v koraku s časom – bolj startupovski.«

Okroglo mizo so zaključili z mislijo, da nobenemu od njih ni žal, da so izbrali pot v tujino, saj jih je veliko naučila, tam si nabirajo izkušnje in znanja, ki jih tukaj enostavno ne bi mogli, saj Slovenija predstavlja premajhen trg. A ker je dom vseeno dom, pa vseeno razmišljajo, da se bodo morda nekega dne v prihodnosti vrnili in slovenski poslovni srenji ponudili znanje in veščine, ki so jih pridobili pri »velikih igralcih na trgu«.