Dejstva, vključevanje in oprijemljivi svet

Če vam ni uspelo, mi dovolite, da na hitro povzamem:
trajnost je žal še zmeraj razumljena kot zaustavljanje potrošnje, konzumiranja in posledično manjša profitabilnost. Vendar to ne drži. Na dolgi rok trajnostni marketing vpliva na razvoj in povpraševanje tako, da s svojim prispevkom ne povzroča škode oziroma – še več – ima pozitiven učinek na planet in ljudi ter seveda tudi na bilanco stanja.

Ker trajnostni marketing ni »nekaj zelenega«, temveč v njem vidim edini možni »modus operandi« ter katalizator za boljšo prihodnost, sem pripravil trende – oziroma bolje rečeno obravnavo potrošniških navad, ki nam povedo, v katero smer se premikamo in kako lahko marketinške aktivnosti apliciramo za boljšo prihodnost.

1. Premik od moraliziranja k dejstvom

Morala in etika? Pa kaj še. Institute for Management Development v svoji raziskavi ugotavlja, da na nakupne navade z moralnim in etičnim »mobingom« ne vplivamo pozitivno, temveč s tem potencialne kupce odvračamo. Fokus je treba postaviti na rezultate.

Veste, ljudje še vedno delujejo sebično. Sprašujejo se, kaj imajo od tega in kako so lahko prepričani, da je vaš izdelek trajnosten, ter zakaj bi se odločili za vašo trajnostno rešitev – še posebej, če je ta morda dražja.

Časi praznih besed brez dejanj so mimo. Ob vse večji transparentnosti kupci zdaj vidijo skozi vas. Zahtevajo jasna pričakovanja, odprto komunikacijo, dokaze in ne retorike. Komunicirati je treba dejstva.

Pričakujejo se vidnost, sledljivost in odgovornost. Primer, kako v praksi izpeljati tovrstne aktivnosti, so digitalni potni listi in tehnologije veriženja blokov, ki uporabnikom omogočajo popoln vpogled v proizvodni proces. Transparentnosti ne kažemo zgolj v letnih poročilih.

V teh smo sicer čim bolj konkretni. Rezultate interpretiramo tako, da so razumljivi in bralcu podajo jasnejši uvid. Poleg letnih poročil je v vsakodnevni komunikaciji ob trajnostnih lastnostih treba predstaviti predvsem koristi – tako funkcionalne kot čustvene.

Nerazumljivih lastnosti, kot so na primer nižji izpusti CO2, ne želimo pretirano komunicirati, medtem ko je komunikacija uporabe recikliranih materialov in podobnih, lažje dojemljivih trajnostnih pojmov dobro sprejeta. Namreč recikliranje in uporaba okolju prijaznih materialov se še zmeraj najbolj povezujeta s trajnostjo.

2. V središče postavimo človeka in njegovo počutje

Ob porastu umetne inteligence postaja človeški faktor vse pomembnejši. Opažamo tudi pojav vključevanja uporabnikov v ustvarjanje novih rešitev. Revija Vogue v svoji napovedi za leto 2026 omenja prehod od vsebin »user-generated« h ko-kreaciji. Zaupanje in avtentične vezi bodo prevladale nad instantnimi rešitvami.

V svoji napovedi trendov za leto 2026 Future Laboratory’s Fashion Trends navaja: »Z umetno inteligenco bodo stroški ko-kreacije in vsesplošne poplave vsebin vse nižji, zato se bo trg samouravnotežil z avtorstvom in okusom.«

Uporabniki v tej sliki postajajo soustvarjalci in s svojim kulturološkim vpogledom vplivajo na javno mnenje o vsebini. Revija Time pa že opaža, da podjetja v poplavi površnih in mediokritetnih vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, raje angažirajo specialiste za pripovedovanje zgodb.

Vse večji fokus se postavlja tudi na lojalnost. V zadnji McKinseyjevi raziskavi ugotavljajo, da več kot polovica odločevalcev v ospredje postavlja strategije zadrževanja kupcev.

McKinseyjevo poročilo med drugim izpostavlja pomen dobrega počutja, zlasti na področju življenjskega sloga, potrošniških navad in samopodobe potrošnikov.

Medijski portal Forbes napoveduje, da bo »prepričanje v lastno odločitev prevladalo nad cenovno ugodnostjo«. Dodajam, da se ljudje, ker postajajo čedalje bolj imuni na vsebine zgolj z namenom kratkoročne rasti dopamina, vse pogosteje zatekajo k znamkam, ki odražajo ta premik v identiteti in omogočajo čustveno povezljivost.

3. Offline življenje

Prenasičenost z digitalom je prišla do točke, ko smo se je naveličali. Dovolj je bilo »fejkanja« ter popolno spoliranih in umetno ustvarjenih instagramovskih trenutkov. Ljudje se vračajo k pristnim odnosom, stiku, pogovoru. Če vprašate mene, je bilo to le vprašanje časa.

Tisk, analogni fotoaparati, vinilke, nalepke. Tako je – oprijemljive stvari. In ravno zdaj, ko sedim v kavarni, raziskujem in pišem kolumno, se poleg mene skupina kolegic fotografira z ultra retro fotoaparatom. Si opazil trend iz leta 2016? Nostalgija je nazaj, in to v polnem sijaju.

Vračamo se k pristnosti. Časi, ko so »spimpane« kampanje prinašale rezultate, so že zdavnaj mimo. Človeška avtentičnost šteje več kot dovršena produkcija. O trendu »unplugginga« piše tudi sam GaryVee, ki ta premik vidi kot trend desetletja.

Od vse prenasičenosti smo prišli do točke, ko ljudje v ospredje postavljajo svoje počutje. Hiter tempo, instantne rešitve in vse manj potrpežljivosti so privedli do kronične utrujenosti, kognitivne preobremenjenosti in prekomernega stresa. V ospredje moramo postaviti prave vrednote. Človeške vrednote.