(Vi) Mi, kreativci ...

Direktorji podjetij v sklopu lastnega piarja prodajajo navdihujoče zgodbe, ki so vplivale na mentaliteto zaposlitvenega trga. Ustvarila se je fama, da je dobre kreativce težko dobiti. Hkrati je vse več kandidatov, ki zase a prióri trdijo, da so kreativni, in sicer samo zato, ker menijo, da se bo to dobro slišalo v njihovem življenjepisu. Menedžerji le stežka ocenijo raven kreativnosti pri zaposlovanju. Posledično se vrtimo v začaranem krogu iskanja oziroma ustvarjanja kreativnih ljudi, saj nam brez njih obstoja ni. Pa je zares tako? Sprašujem se, kdo so dejansko »ti kreativci« in te vabim, da se mi pridružiš na krajšem miselnem potepu.

Še preden te prepustim branju nadaljevanja, bi si želel, da narediva en kratek eksperiment.

Si za?

Super, pa dajva.

Vzemi si trenutek in si ustvari mentalno sliko tipičnega kreativca ali kreativke. Ti je uspelo?

Če se še malo poigram, bi kreativce lahko opisali tudi tako:

Vi, kreativci – devianti, delomrzneži, čudaki, šalabajzerji ...

Orodje vsakega kreativca sta tudi dolgčas in lenoba. Pravi kreativci kršimo pravila, se poigravamo s tradicijo in ustvarjamo sive lase vsem tistim, ki jim jih emšo že sam po sebi ne. Kreativce včasih težko razumemo in včasih jih sploh ne razumemo. Jasno, kar ne razumemo, nam »ni všeč«. Ni dobro. Ne, ne, prav neumno je. Pa kdo bo to bral, gledal, poslušal? Jaz že ne. Oh, vi, kreativci.

Vi, kreativci – posebneži, geniji, zabavljači, junaki ...

Žlico ekscentričnosti v jutranji čaj. Vivaldijeve violine donijo v slušalkah in kolesje se v glavi vrti. Ognjemet idej poka po Wordovih dokumentih, mailih in šeleshamerjih. Množice ploskajo, naročniki se klanjajo in sodelavci nas na dlaneh nosijo. Naše besede jih ganejo in navdihujejo. Smo eterična bitja, od boga poslani, da rešujemo svet. Oh, vi, kreativci.

A ta kolumna ne govori o zgoraj opisanih kreativcih.

Kreativnost. Zlorabljena beseda, ki ustvarja fantomske podobe. Slednje ustvarjajo laiki, ki jahajo trendovske izraze. Kreativce se danes išče s svetilko ob dnevni svetlobi. Tako kot sem že na kratko opisal, so tisti, ki kreativce častijo, in drugi, ki jih v svojem kozmosu ne odobravajo oziroma še bolje rečeno ne razumejo. Običajno je tako, ker se kreativno delo večkrat ne sklada s produktivnim delom.

Vrednote so sestavni del prav vsakega kolektiva oziroma blagovne znamke. Na vrhu piramide vrednot se pogosto znajde kreativnost, ki je kolektivi in znamke ne znajo utelešati – se pa dobro sliši. Le redko se kot ključna vrednota na spletnih straneh in znamčnih manifestih znajde produktivnost, a je prav produktivnost tista, ki v očeh lastnikov in menedžerjev polni blagajno. Prav s takšno mentaliteto ustvarjamo ozračje, v katerem širši množici pošiljamo mešane signale. Želimo si kreativnosti, a dajemo prednost produktivnosti. Posledično kreativno delo prepuščamo peščici izbrancev, ker morajo drugi pač delati in polniti blagajno.

So kreativci resnično tako posebna bitja? Je kreativnost zares rezervirana samo za izbrance? Mora produktivnost dejansko trpeti za ceno kreativnosti?

Ne, ne in še enkrat ne.

Trendovske vrednote – kreativnost, inovativnost in produktivnost – moramo zamenjati z manj obremenjujočimi pojmi in vrednotami ter spustiti v ta vznemirljivi mehurček vse tiste, ki si tega želijo, in verjemite mi, vsaj polovica članov v vašem kolektivu si želi kreativnega dela.

Radovednost in navihanost.

Dovolite omenjenima vrednotama, da sestopita s »klopi« v prvo postavo. Naj bo radovednost gejzir idej in navihanost njihov dirigent. Vsaka nova informacija nas bogati in v našem »trdem disku« ustvarja vznemirljiva srečanja, kjer se nam velikokrat nevede ustvarjajo najbolj odbite in zanimive kombinacije, ki so univerzalni temelj ustvarjalnosti.

Od osebe do besede. Vse, kar nas obkroža, je lahko ključen element v naslednji odlični ideji, ki bo osnova za novo uspešno zgodbo. Radovedni smo vsi. Zato ni strahu, da nam nekaj ni dano oziroma prirojeno. Le radovednost moramo pravilno usmeriti. Otroško navihanost prav tako vsi nosimo v sebi, le dopustiti ji moramo, da tu in tam privre na plano, ker ničesar v življenju ne smemo jemati preveč resno. To še posebej velja, ko je govora o kreativi in ustvarjanju. Zabavna, navihana, drzna in humoristična sporočila vedno najdejo svojo pot do src naslovnikov.

Zdaj pa še enkrat pomisli na mentalno sliko kreativne osebe in si predstavljaj sebe. Kreativnost ni rezervirana za peščico, ker ni talent, tudi del DNK-ja ni. Tako kot na vsakem področju je tudi v kreativni sferi prisotno veliko treninga in nabiranja izkušenj. Od brainstormingov, paralelnega razmišljanja pa vse do analognega dela in analognih vaj za možgane (več o tem kdaj drugič).

Zakladnice znanja čakajo na prašnih policah, neskončnost vseh vej umetnosti nas obdaja s svojimi deli in potovanja so tista, ki skrivajo največje zaklade. Zato s kolektivom začnite raziskovati in »telovaditi« še danes. Prepričan sem, da imate več kreativcev v ekipi, kot imate to napisano v nazivih na vaših vizitkah. 

Tako kot jaz tudi ti nosiš kreativna »zrna« v sebi. Zato verjamem, da se strinjaš, da mora biti naslov te kolumne »Mi, kreativci«, saj se v vseh nas skrivajo sobane s tisočerimi idejami, ki jih moramo samo odpreti. Zavri radovednost, odkleni navihanost in zajahaj ustvarjalni tok, da te odnese novi ideji naproti, saj bo morda prav tvoje »zrno« tisto, ki bo zasejalo naslednjo veliko zgodbo.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, junij 2023, #504. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.