»Govorimo šest jezikov, imamo dve pisavi, a se vsi zelo dobro razumemo«

​​​​​​​Pred kratkim ste prejeli naziv »osebnost internega komuniciranja leta«, lanski rezultati merjenja organizacijske vitalnosti pri Zavarovalnici Triglav pa so izjemni. Kaj bi svetovali stanovskim kolegom, ko gre za krepitev zavzetosti zaposlenih in pripadnosti do delodajalca?

Blizu mi je razmišljanje, da je učinkovita interna komunikacija most med vizijo podjetja in potrebami zaposlenih. Dober komunikator namreč razume cilje organizacije, a pozna, ceni in upošteva tudi sodelavce, tematike podjetja pa predstavi na načine, ki pri zaposlenih budi razmislek in razumevanje – zanimivo, raznoliko in inovativno. Menim, da se (tudi) tako gradi dolgoročna uspešnost podjetja, zato je treba res dobro (s)poznati ciljno skupino, ki niso samo vsi sodelavci, ampak je znotraj organizacije še mnogo manjših skupin, ki so lahko ključ do uspeha v internem komuniciranju, kot so vodje, sodelavci na terenu itd.

Poleg tega mora biti interni komunikator pri svojem delu pristen, iskren in spoštljiv, saj bo (le) tako pridobil zaupanje pri svojih sodelavcih, kar pa je izjemno pomembno za uspešno interno komunikacijo. Osnova vsega, ko govorimo o jasni, razumljivi in učinkoviti komunikaciji, pa je seveda, da dobro obvlada tudi komunikacijske veščine.

Kako pripraviti ljudi, da se »zaljubijo« v svojega delodajalca?

Razumem, da je interno komuniciranje pomemben steber poslovnega uspeha, zato iščemo rešitve na vprašanji: kaj potrebuje podjetje in kaj zaposleni. V preseku odgovorov je ključ uspeha. V svojo interno komunikacijo vključujemo zaposlene kot (so)ustvarjalce vsebin, nastopajoče in ambasadorje vrednot podjetja, s tem pa krepimo (tudi) njihovo pripadnost in zavzetost. Lahko rečem, da v Triglavu spretno plujemo med poslušanjem sodelavcev in naslavljanjem njihovih potreb ter usmeritvami podjetja, hkrati pa agilno sledimo tehnološkim in vsebinskim trendom. 

Zaposleni potrebujejo jasno, transparentno in pravočasno posredovanje informacij, da razumejo spremembe in razloge zanje, občutek, da je njihovo delo del večje celote, kar bi lahko poimenovali kot delo s smislom, ter varno, spoštljivo in spodbudno delovno okolje. In na to znatno vpliva tudi komuniciranje, ki je pri nas postalo soustvarjalec organizacijske kulture, razvoja kompetenc in vrednot ter utrjevanja blagovne znamke delodajalca.

Imate več kot 5.200 sodelavcev. Kako komunicirate z njimi?

Čeprav govorimo šest jezikov in imamo dve pisavi, se vsi zelo dobro razumemo in smo si na neki način podobni. To našo veliko in raznoliko skupino povezujejo skupne vrednote: zanesljivost, odzivnost in enostavnost. Dolga leta smo nastopali z arhetipom vladarja, mnogi so nas videli kot družbo, ki je toga, resna in dolgočasna, potem pa smo se odločili, tudi zato, da bi se prilagodili novim zahtevam in potrebam, da odvežemo svojo »korporativno kravato« in v vseh državah, kjer smo prisotni, naredimo dodatne korake k oblikovanju enotnejše znamke delodajalca Triglav. Začeli smo se premikati v smer suverenega skrbnika, da bi postali bolj sproščeni in dostopni ter da bi ne nazadnje nadaljevali s krepitvijo enotne organizacijske kulture.

Vrata Skupine Triglav smo odprli z zgodbami sodelavcev – postali so osrednji del komunikacije nove strategije znamke delodajalca, ki smo jo ubesedili z internim sloganom: »Vsi smo v redu. Vsi smo Triglav.« Zavedam se, da s svojo vizijo in delom skupaj z ekipo pomembno pripomoremo, da sodelavci razumejo ključna sporočila podjetja, da pomagamo zaposlenim priti hitro do pravih informacij, podjetju pa do priložnosti za pomembna sporočila, na ta način pa soustvarjamo konstruktivno organizacijsko kulturo.

Kako se pri vas obnesejo novejše oblike internega komuniciranja, kot so podkasti? Katere nove kanale in prijeme ste uvedli v zadnjih letih?

V zadnjem obdobju smo razvili celovit interni ekosistem medijev, kanalov in orodij na čelu z intranetom, e-novičnikom, interaktivnimi platformami, digitalnimi zasloni in posebnimi projekti, kot je denimo interni »bolšjak«. S številnimi formati in bogatimi vsebinami, med katerimi so tudi podkasti, povezujemo zaposlene in spodbujamo odprto kulturo organizacije, ki letos obeležuje že 125 let delovanja. Poleg tega se lotevamo tudi inovativnih projektov, ko smo sodelavcem v celotni Skupini Triglav skozi znamenitosti in kulinariko regije približali poslovno strategijo. Nazadnje smo tako ustvarili lasten popotniški vodnik, kar kaže na to, da se znamo in upamo tako resnih tem, kot je strategija, lotiti tudi na zelo inovativen način. Strategija podjetja je pravzaprav zemljevid poti do začrtanih ciljev, zato smo ključne strateške usmeritve predstavili v knjižici Na popotovanju. Opise destinacij in doživetij, ki so jih predlagali zaposleni, smo smiselno povezali s strategijo in svojo multikulturnostjo.

Ker 5. junija organiziramo DIGGIT, konferenco o prihodnosti, me za konec zanima, kako bo po vašem mnenju videti interno komuniciranje leta 2050.

Vloga komunikatorja se bo še naprej razvijala in postajala vse bolj strateška. Tehnologija, nove oblike dela in pričakovanja zaposlenih bodo zahtevali prilagoditve in inovativne pristope za učinkovito komunikacijo. V prihodnje pričakujem še večjo digitalizacijo (internega) komuniciranja v smislu uporabe digitalnih platform, kot so mobilne aplikacije, umetna inteligenca, virtualna orodja itd. Bolj kot prej bomo osredotočeni na odločanje na podlagi podatkov, ko gre za načrtovanje, pripravo in distribucijo vsebin ter povratne informacije, kar pomeni večji poudarek na analitiki podatkov za merjenje učinka in napovedovanja trendov. Tudi zaradi novih oblik dela bo imel interni komunikator pomembno vlogo pri ustvarjanju močne, povezane organizacijske kulture v razpršenih timih, nekakšno vlogo graditelja kulture s poudarki na vrednotah podjetja, transparentnosti in vključevanju zaposlenih. Verjamem pa tudi, da bo komunikator čez četrt stoletja (še bolj) aktivno sodeloval pri oblikovanju strateških politik podjetja.