kinoteka
Intervju

»Vse projekte razvijamo z željo, da so vsaj v nečem presežni«

Na tekmovanju Netko je nagrado za naj projekt prejela spletna stran kinoteka.si, ki so jo za Slovensko kinoteko zasnovali v agenciji Kofein dizajn. Kreativna direktorica Zarja Vintar pravi, da jih veseli, da so za javno ustanovo razvili nekaj presežnega.

Ste ob prijavi na Netko vedeli, da prijavljate projekt, ki je kandidat za zmago?

Seveda. Kdo pa ne bi nagradil spletne strani, ki govori o filmih? Celo o starih filmih? Morali bi narediti nekaj grozovito diletantskega, da s tem ne bi bili opaženi (smeh). Ne, resno. Vse projekte razvijamo z željo, da so vsaj v nečem presežni. Se pa stvari ne uglasijo vedno, za nekatere domislice si recimo še niso izmislili tekmovanj. Tokrat je bil občutek dober.

Zakaj menite, da je tako izstopal oziroma prepričal žirijo? Kaj je po vašem mnenju njegov glavni adut?

Gre za dobro izpeljan projekt, ampak to ni nikoli vse. Mislim, da se kreativnim izdelkom nekako vidi, kako osredotočena je bila ekipa, kako sta ekipi naročnika in oblikovalcev sodelovali in kako temeljito so pri naročniku razmislili, kaj hočejo. Ta vidik projekta je bil tu kar močan. Nas je ta naloga zanimala, tako tehnično kot tudi vsebinsko. In na Kinoteki so sestavili posebno ekipo, ki je sodelovala z nami izključno s ciljem, da se naredi dobra spletna stran. Skoraj vse obstoječe gradivo je bilo uredniško predelano za ponovno objavo, zelo veliko gradiva so sproducirali na novo, poleg besedil tudi fotografije in cele članke. Te stvari žiranti opazijo in opazijo jih tudi uporabniki, čeprav jih morda ne ozavestijo.

Seveda pa ne smemo pozabiti osnovne tematike, s katero se ukvarja ustanova. Filmi, stari filmi, oprema in rekviziti, ki so jih omogočili, ljudje, ki so zaznamovali (predvsem) prejšnje stoletje s filmskimi in lastnimi zgodbami. To so najmočnejše, najbolj navdihujoče, vplivne vsebine, kar jih je. Četudi privlačnosti obravnavane vsebine pri žiriranju nikoli ne zapišemo med kriterije ocenjevanja, na nek način igra vlogo, temu se ne moremo izogniti. V tem primeru zagotovo ni imela nepomembne vloge.

zarja vintar

Kakšen brif ste dobili naročnika ob izdelavi spletne strani? Ste se hitro uskladili?

Dobili smo dober brif. Kinoteka se je za prenovo strani odločila takoj, ko so dobili novo vodstvo, Ženjo Kos Leiler. To je zelo ugoden trenutek za prenovo. Vodja razmisli, kako si predstavlja pozicijo ustanove v novem mandatu in spletna stran je najpomembnejše komnukacijsko orodje, s katerim lahko to pozicijo podpreš. V njihovem primeru je šlo za željo, da Slovenska kinoteka postane bolj filmska, muzejska in neposrednejša v nagovoru ljubiteljskega obiskovalca. Hkrati pa ohrani poglobljena gradiva, ki jih je že od nekdaj ponujala raziskovalcem, strokovnjakom, cineastom. V tem času je potekala tudi prenova fizičnega prizorišča. Kinoteka je pridobila velik nov razstavni prostor, trgovino in upravne prostore, vse to pa je morala zajeti tudi spletna stran.

In kot rečeno – ob takšni prenovi gre tudi za prenovo skoraj vseh vsebin. Nekatere je treba ustvariti na novo. Pri muzeju je teh vsebin veliko in to naročniku nalaga ogromno dela. Največkrat se zgodi, da je treba v teh primerih sklepati velike kompromise, saj se ekipi utrudita, kar niti ni čudno, prenova je trajala več kot leto dni. Tokrat pa je bilo sodelovanje resnično dobro in vsi smo ohranili fokus.

Kaj je bil največji izziv pri snovanju strani?

Najbolj veseli smo, če nam uspe kaj presežnega razviti za javno ustanovo. Zanje je namreč to v veliko pogledih dosti zahtevnejša naloga kot za nekoga iz zasebnega sektorja. Najprej morajo svoje pravne službe pripraviti do tega, da naredijo ustrezen razpis, ki ne temelji na kriteriju najnižje cene. Potem morajo odgovarjati na naša številna vprašanja o smislu: strategija, javnosti, sporočila, pozicioniranje.

Saj jim pomagamo, ampak ne tako redko se nam zgodi, da nam kdo zabrusi, da kaj vraga vas to briga. Naj vzamemo besedila s stare strani in jih po svoje obrnemo in ne rušimo sistemov, ki že tako dolgo delujejo. Potem pa še vse dodatne naloge, ki jih dobijo njihovi zaposleni z reorganizacijo vsebin. Gre za zahteven proces in če vodstvo v njem ne vidi smisla ali pa ni domače s tehnologijo, podcenjuje pomembnost tega kanala ... vse to so razlogi, da projekt obstane ali pa ne naredi več od dekorativnega preskoka. Izzivi torej niso tehnični, oblikovalski, kreativni, časovni, kot bi najprej pomislili. Pri  javnih organizacijah je izziv dobro sodelovati.

Slovenska kinoteka je vedela, kaj hoče, zagotovila je ekipo in vse potrebne vsebine. Poleg tega, da so imeli jasne predstave o tem, kako hočejo, da jih stran predstavlja, so vedeli tudi, katere tehnične novosti naj vključuje. Dve spletni trgovini, integracija e-bralca, priklop na zunanje podatkovne zbirke, kategorizacija vsebin in obravnavanje podznamk. Skratka, veliko izzivov, ki pa se jih, če je projekt zastavljen tako kot ta, lahko lotiš z veseljem. Z veseljem jih rešiš in z veseljem potem tudi spremljaš podatke o obisku.

Se pa vedno pojavi tudi kakšen izziv, na katerega nisi računal. Takšen je, recimo – in mu še ne vidimo konca –, koliko starih filmov je še, ki jih je nujno videti (smeh).

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji