LK
Intervju

»Na krilih inovacij soustvarjamo boljši svet«

Eden od osrednjih izzivov družbe Elan je učinkovit prehod v sistematično trajnostno poslovanje, čemur se mag. Leon Korošec, dolgoletni direktor zimske divizije in podpredsednik Elana, s svojo ekipo v veliki meri tudi posveča.

Življenje in razvoj ob vznožju Karavank terjata poseben način prilagajanja. Tako sožitje kot skrb za nedotaknjeno okolje sta v teh krajih del stereotipa in ključni člen rasti ter napredka. V 77-letni zgodovini, ki sta jo v veliki meri poganjali inovativnost in gorenjska trma, je družba Elan prerasla od zadruge za izdelavo športnega orodja do ene od najprepoznavnejših znamk smučarske opreme na svetu. V okolju, kjer trajnost predstavlja tradicijo, danes stoji sodobno podjetje z nekaj več kot 700 zaposlenimi, ki s svojo delavnostjo in pripadnostjo premikajo meje smučanja.

Eden od osrednjih izzivov podjetja je hiter in učinkovit prehod v sistematično trajnostno poslovanje, na čelu katerega je mag. Leon Korošec, dolgoletni direktor zimske divizije in podpredsednik družbe Elan.

V njegovi pisarni, s katere se nad razgledom na novo sončno elektrarno podjetja odpira pogled na vrhove najvzhodnejših alpskih dvatisočakov, smo se pogovarjali o zeleni prihodnosti belega športa.

LKIS

Leon Korošec s smučarsko legendo Ingemarjem Stenmarkom, ki je vseh svojih 86 zmag v svetovnem pokalu dosegel na Elanovih smučeh.

Zaupajte nam najprej kakšen spomin na to, kako vas je narava prevzela in osupnila.

Ni naključje, da je povezan z Elanom. Gre za precej svež spomin – šlo je za sončni vzhod na vrhu Šije na Voglu. Zgodaj zjutraj sem šel z naglavno lučko na hitro turno smuko. Začetek se je zdel samoten. Bilo je mrzlo, temno, tišino pa je vsake toliko časa pretrgal kakšen zvok narave.

Na poti proti vrhu sem nekajkrat razmišljal, ali bi nadaljeval ali ne, a me je spremljala misel, da je zmeraj najtemneje tik preden se zdani. Stisnil sem naprej, prišel do vrha, in tam se je v enem trenutku, prav s prvim jutranjim žarkom, vse okoli mene spremenilo in postavilo na svoje mesto. Razgled z iste točke se je obarval popolnoma drugače. Gore so se obarvale, slika je zaživela, pot je bila nagrajena.
In to je misel, ki me pogosto spremlja tudi v poslu. Tudi po več kot dvajsetih letih sodelovanja pri zahtevnih projektih sta občasno še zmeraj prisotna dvom in strah, ampak to lahko prebrodiš s pozitivno naravnanostjo.

Kakšna pa je bila vaša športna pot?

Rekreativna. Nikoli ni bilo enega športa, ki bi se mu predal in zasledoval rezultate v tekmovalnem okolju. A kljub temu je šport zmeraj predstavljal in še danes predstavlja stalen del mojega življenja. Smučanje, turna smuka, tek in kolesarstvo so aktivnosti, ki jih prepletam skozi letne čase.

Pa menite, da se športna tekmovalnost, želja po osvajanju vrhov in ciljna usmerjenost, ki so neločljiv del posla, lahko ujamejo z uravnoteženostjo in vzdržnostjo, ki nam jo narekuje narava?

Lahko se in tudi prav je, da je tako. Pogosto rad rečem, da posel ni nogometna tekma, ki se konča po 90-ih minutah z nekim končnim rezultatom, ampak neskončna igra, ki iz kroga v krog dodaja k skupnemu rezultatu. Ni namen le, da odigramo igro in da ostajamo v poslu, temveč da s svojimi aktivnostmi dvigujemo raven posla in okolja, v katerem delujemo. Seveda pa so potrebni tudi merljivi cilji, merljive »zmage«, če želite, da nam kažejo, kako uspešni smo na svoji poti.

Ima torej prednost dolgoročna vizija ali kratkoročni cilji?

Kratkoročna usmerjenost in dolgoročna vizija sta v ravnovesju, ko sta komplementarni. Kratkoročni cilji nam ne nazadnje kažejo uspešnost zasledovanja neke daljše začrtane smeri, a pomembno je, da tudi na kratek rok vemo, kaj šteje. Zaključek poslovnega leta se ne more interpretirati le na podlagi ene številke, prodaje ali dobička. V Elanu svoje cilje merimo matrično in vanje vključujemo tako finančne rezultate kot tudi zadovoljstvo in rast zaposlenih ter naš vpliv na okolje.

Gledano skozi zorni kot športa potrebuješ delne rezultate in kratkoročne zmage; to je tisto, kar nas navdihuje in predstavlja gorivo in motivacijo za tek na dolge proge. In včasih je potrebno tudi koga premagati in biti – prvi.

Okoljska problematika je vse bolj pereča. Ali menite, da smo ljudje že dovolj ozaveščeni o nujnosti sprememb, povezanih z okoljsko krizo?

Menim, da ozaveščanja še ni dovolj, izziv pa vidim v tem, da ozaveščanje prepogosto prihaja v valovih, brez prave kontinuitete. Imamo trenutke, ko vsi govorimo o podnebnih konferencah in okoljskih spremembah in teh misli postane že preveč, nato pa sledijo obdobja nižje intenzitete, ko tematika razvodeni in izgine iz naših misli.

Skrb za okolje bi morala postati naša navada in prav preskok iz enkratnega impulza v ustaljeno navado je ena od težjih vedenjskih sprememb. Ozaveščanje pri tem igra ključno vlogo, a pomembno je, da se izvaja kontinuirano. Redki in močni impulzi so lahko namreč hitro označeni kot propaganda in postanejo celo moteči.

Naloga znamk, podjetij in organizacij je, da svoje aktivnosti temu primerno prilagodijo in delujejo kot svetilnik, ki utripa in kaže pot vsako noč, brez izjeme.

S katerimi navadami pa sami dnevno skrbite, da bi bili bolj trajnostno naravnani?

Zanimivo, da je nekaj sprememb in dobrih lastnosti prinesla pandemija. Zmanjšal sem količino svojih nakupov in pogosteje razmišljal o tem, katere stvari so še dovolj dobre in ne potrebujejo menjave. Sočasno smo doma namestili dve visoki gredi in zdaj del živil pridelamo sami.

So se spremenile tudi vaše navade v poslovnem svetu?

Seveda so se. Postal sem zelo selektiven okoli službenih potovanj. Medtem ko nova poznanstva in partnerstva še zmeraj gradimo preko osebnih stikov, smo z veliko obstoječimi partnerji službene poti zamenjali za videokonference. Jasno je postalo, da lahko vzpostavljene odnose ohranjamo tudi na daljavo, kar nam prihrani kar nekaj časa, okoljsko gledano pa z manj transporta ustvarjamo tudi manj izpustov, kar je nedvomno pozitiven okoljski prispevek.

Ljudje iščemo pristen stik z naravo, pobeg od vrveža, mir, oddih, pa tudi adrenalin in razburljivost. Da lahko to opravljamo varno in odgovorno, je nujna prava oprema; oprema, ki terja kompleksne vhodne materiale, energetsko intenzivne procese in ki se z uporabo iztroši, preden končno postane odpadek. Kako Elan v proizvodnjo in uporabo izdelkov vpeljuje trajnostni vidik?

Trajnost je del Elanovega DNK, kar se nedvomno izraža v proizvodnji in končnih izdelkih. So trpežni in dolgoživi, kakovostni z vidika vhodnih materialov in proizvodnih procesov. Uporabniku omogočajo pristno in okoljsko odgovorno preživljanje časa v naravi.

Podjetje sprejema tudi vrsto iniciativ, ki neposredno izboljšujejo naš vpliv na okolje. Naj kot primer navedem, da smo s prehodom iz sitotiska na digitalni tisk občutno znižali raven organskih hlapljivih snovi, ki nastajajo v naši proizvodnji.

Smo tudi edino tovrstno podjetje, ki celotno proizvodnjo izvaja na eni lokaciji. Lahko bi se selili po svetu, iskali ugodnejše obrate in okoljevarstveno manj zahtevna okolja, a mi ostajamo tukaj, ker verjamemo v svoj način razvoja in rasti. Smo inovator in rešitve iščemo znotraj lastnih omejitev. Na ta način je na naših strehah zrasla 5.000 m2 velika sončna elektrarna, ki danes zagotavlja 15 odstotkov vseh potreb po energiji podjetja.

Če je smučka tisti otipljivi del, ki zapusti tovarno v Begunjah, je znamka ideja, ki jo s seboj ponese v svet. Kaj pomeni napis Elan za uporabnika?

Vloga znamk je kompleksna in se dotika različnih področij. Po eni strani sami sebe dojemamo kot soustvarjalca v gospodarskem in družbenem okolju in kot takšni želimo postaviti vzor in pokazati, da se na krilih inovacij zmore soustvarjati boljši svet.

Po drugi strani odgovarjamo potrebam trga in različnim skupinam uporabnikov. Kot znamka jih želimo navdihovati za aktiven in trajnostni življenjski slog ter biti s svojimi izdelki za uporabnika tisti pravi sopotnik, ki omogoča nepozabne trenutke v naravi, skupaj s prijatelji in družino. Pomembno je, da Elan pomeni zaupanje v varnost in kakovost tako za otroka, ki potrebuje mehkejše smuči, za ženske, ki posegajo po lažjih in bolj vodljivih smučeh, in tudi za vrhunske tekmovalce, ki potrebujejo najboljše izdelke za ustvarjanje vrhunskih rezultatov. 

Kaj pa z vidika trajnosti? Kakšno vlogo ima pri tem znamka Elan?

Znamke so v digitalni dobi bolj kot kadar koli prej postale platforme, na katerih se združujejo podobno misleče skupine uporabnikov. In če je tradicionalno vloga upravljanja znamke pripadala zgolj podjetju, se v sodobnem digitalnem svetu uporabnik vključi v ta dialog kot soupravljavec.

Nedvomno je spoštljiv odnos do okolja ena od tistih temeljnih vrednot, ki jih želimo s skupaj svojimi uporabniki izkazovati v globalnem okolju. Podpiramo globalne in lokalne pobude, ob tem pa v naših vrstah nenehno nastajajo nove, ki so trajnostno usmerjene.

Vse več podjetij se sooča z izzivi in procesi trajnostne transformacije. Kakšen tip vodenja in upravljanja bo ključen za učinkovit prehod?

Kolaborativno vodenje. Pa ne zgolj na področju trajnosti, temveč celovitega poslovanja. Menim, da je kolaborativno vodenje eden od temeljev, kako v Elanu sprejemamo odločitve, saj v sam proces  vstopa večji nabor deležnikov, rezultat pa je bolj celosten odgovor na zadani poslovni izziv.

A tako kot sta vključevanje in širina pomembna v eni fazi procesa, sta odločnost in vztrajanje pri sprejeti odločitvi pomembna takoj za tem. Ko odločitev sprejmemo, se s sodelovanja preselimo v izvedbeno fazo,  kjer moramo slediti zadanemu cilju. Seveda so na poti zmeraj prisotne določene mikrokorekcije. Predstavljajte si to kot letalo – smer leta in destinacija sta jasni, a v praksi  letalo nikoli ne gre točno po začrtani poti. Naj si sposodim citat nekdanjega ameriškega predsednika D. D. Eisenhowerja: »Načrti so neuporabni, načrtovanje pa je ključno.« S tem v mislih smo zmeraj pripravljeni na morebiten odmik z začrtane poti, ko se premikamo proti cilju.

Elanova poslovna strategija temelji na poslovnem konceptu »tripple-bottom-line« oz. trojne bilance, ki se opira na interno kulturo (people), finančni rezultat (profit) in okolje (planet). Kako Elan dosega uravnoteženost vseh treh P-jev?

Temeljnega pomena je, da smo pod vsemi tremi črtami v zelenih številkah. Torej, da znamo poskrbeti za pozitivno in zdravo kulturo podjetja, da naslavljamo in poskrbimo za učinke, ki jih ima naše poslovanje na okolje, ter da obenem zagotavljamo vzdržno dobičkonosnost podjetja.

In prav pri dobičku marsikdo pomisli na nezdružljivost z drugima področjema. A če želi podjetje delovati trajnostno, mora v osnovi zagotoviti dovolj sredstev in dodane vrednosti, kar je potrebno za izvajanje trajnostnih pobud.

Ljudje so generator idej, ki so potrebne za trajnostno in vzdržno poslovanje, dobiček podjetja je ključen za pretvorbo idej v konkretne rešitve, učinek teh rešitev pa se šele nato lahko pretvori v pozitiven izkupiček okoljske bilance.

Ali lahko trajnost in skrb za planet obrnemo v konkurenčno prednost?

Zagotovo jo lahko, a pri tem moramo razumeti, da je podjetje tukaj le eden od gradnikov večje slike. Ko je trajnost vpeta v podjetje kot temeljna vrednota, bosta temu sledilo poslovanje in proizvodnja izdelkov, ki jih bomo preko znamke povezali z vrednotami uporabnika. Prav na strani uporabnika pa je moč za ustvarjanje večjih sprememb. Majhni koraki posameznih uporabnikov se na ravni družbe seštevajo in ko je enako mislečih dovolj, se seštejejo v večjo spremembo.

pogozdovanje

Zaposleni v podjetju Elan so se v gozdu nad Begunjami lotili pogozdovanja. Posadili so kar 1000 sadik avtohtonih drevesnih vrst in se zavezali, da bodo zanje tudi skrbeli.

 

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, november 2022, #497. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

500

Naroči se na revijo MM in prihrani do 30%!

Intervju

jure
02. 02. 2023

Ekipa MM-a 16. februarja organizira dogodek Dan vplivnostnega marketinga, na katerem bo…

omer
28. 01. 2023

Ömer Şengüler, turški strokovnjak za znamčenje, ki svetuje podjetjem po vsem svetu, je…

Prepričan sem, bo marketing v prihodnosti ustvarjal več človeških blagovnih znamk in da bo služil človeštvu bolj kot kdaj koli prej.

pučko
25. 01. 2023

Tekmovanje Outstanding, ki slavi presežke v zunanjem oglaševanju, je svoj vrhunec doseglo…

Ko se me dotakne, ko si ljubosumno želim, da bi to naredili mi, Internavti; ko kot profesionalec veš, da bi rad bil podpisan pod to.

Naši avtorji