Nemčija je največja proizvajalka sladoleda v Evropski uniji.
Države članice so leta 2024 skupaj proizvedle 3,3 milijarde litrov sladoleda, kar je dva odstotka več kot leto prej. Največji delež proizvodnje je prispevala Nemčija s 607 milijoni litrov, sledili sta Francija s 501 milijonom in Italija s 492 milijoni litrov.
Število proizvajalcev sladoleda v Sloveniji narašča.
Predlani se je s proizvodnjo sladoleda ukvarjalo 62 podjetij, kar je največ v zadnjem desetletju. Najmanj jih je bilo leta 2015, ko je sladoled proizvajalo 46 podjetij, kar je približno 35 odstotkov manj kot predlani.
Sladoled je letos nekoliko cenejši kot pred letom dni.
Po podatkih SURS je bilo treba lani za liter sladoleda v slovenskih trgovinah v povprečju odšteti 4,03 evra, medtem ko je porcija sladoleda s smetano v gostinskih lokalih stala povprečno 7,01 evra. Junija letos so bile cene sladoleda, ledenih sladic in sorbetov v primerjavi z enakim obdobjem lani v povprečju nižje za 0,4 odstotka.
Doma pripravljena sladoledna osvežitev je letos nekoliko dražja.
Večina osnovnih sestavin za pripravo sladoleda se je namreč na medletni ravni podražila. Cena mleka se je zvišala za 0,3 odstotka, jogurta za 1,1 odstotka, jajc za 4,8 odstotka, največjo rast pa je zabeležilo zamrznjeno sadje, ki se je podražilo za 24,8 odstotka. Izjema je sladkor, katerega cena je bila junija v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 10,2 odstotka.
Največ sladoleda je Slovenija lani uvozila iz Nemčije.
Skupno je v državo prispelo 7.226 ton sladoleda v vrednosti 30 milijonov evrov. Največ ga je bilo uvoženega iz Nemčije (1.868 ton), sledili sta Romunija (1.596 ton) in Hrvaška (922 ton).
Največ smo ga izvozili v Združeno kraljestvo
Skupni izvoz je dosegel 32.060 ton v vrednosti 145 milijonov evrov, največ pa ga je končalo na britanskem trgu (7.866 ton). Sledili sta Nemčija s 5.496 tonami in Združene države Amerike z 2.597 tonami. Po vrednosti je bil izvoz sladoleda kar 4,9-krat večji od uvoza, po količini pa 4,4-krat.