Veliko povečanje prihodkov ponudnikov videa na zahtevo

Poplava ponudnikov in prevlada ameriških družb

Rast prihodkov VOD v Evropskem avdiovizualnem observatoriju pripisujejo posledici velikega števila novih igralcev na trgu, kar pomeni tudi več naročnikov. Število naročnikov se je s 300 tisoč, kolikor jih je bilo leta 2010, povečalo na lanskih 140 milijonov. Ugotavljajo tudi spremembe pri strukturi ponudnikov glede na državo izvora. Na področju tradicionalne televizije imajo še vedno primat televizijske hiše s sedežem v Evropski uniji, medtem ko na področju VOD in predvsem  ponudnikov naročniškega videa na zahtevo (SVOD) prevladujejo ameriške družbe. Tako je Netflix največji ponudnik SVOD v 26-ih državah EU, v Nemčiji in Avstriji pa ima zaradi prenosa športnih dogodkov malenkostno višji delež Amazon, prav tako s sedežem v ZDA.

Pri observatoriju poudarjajo še, da je edina »spodobna« evropska konkurenca ameriškim družbam na severu Evrope. V skandinavskih državah je to Viaplay, v baltskih državah pa Voyo, ugotavljajo. Kot še poudarjajo, imajo platforme VOD za zdaj še vedno relativno nizek, sedemodstotni delež od skupno 114,5 milijarde evrov prihodkov evropske avdiovizualne industrije. Vendar se njihov delež zelo hitro povečuje, prav tako pa se spreminja tudi način vedenja uporabnikov, ki se vse bolj selijo na splet.

AIPA: Zakonodaja ne sledi spremembam

V Zavodu za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA) ocenjujejo, da je tudi raziskava Evropskega avdiovizualnega observatorija pokazala to, na kar ustvarjalci in njihove organizacije opozarjajo že vrsto let. Namreč, da se »dogajanje« izredno hitro seli na splet. »Zakonodaja temu tempu ne sledi, kar povzroča težave predvsem na področju tako avtorskih pravic kot tudi pravične obdavčitve prihodkov in dobičkov spletnih platform. Pandemija covida-19 in zdravstvena kriza, ki ji je sledila, je vse to še bolj razgalila. Spletne platforme izkoriščajo dela, na njih dobro služijo, ustvarjalcem pa ne vrnejo ničesar oziroma zelo malo. Prav tako povečini ne plačujejo davkov v EU, temveč v ZDA oziroma na kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Zato – pod nujno – pozivajo k spremembam zakonodaje. Države članice EU bi morale po njihovem mnenju čim prej implementirati predlani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki med drugim predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo. »Prav tako pa je nujno, da se končno sprejmejo mednarodna pravila glede obdavčenja spletnih platform, in sicer bodisi na ravni OECD bodisi na ravni EU. V AIPA in krovnih avdiovizualnih organizacijah menimo, da bi države EU z obema korakoma poslale pozitivno sporočilo celotnemu svetu, ki bi mu marsikje sledili.«

Ob tem poudarjajo tudi, da je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, »z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije«. »Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja kot pri izvoznikih. Prav tako je velik prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu. Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej tako uspešni, jim mora država omogočiti ustrezno delovno okolje z jasnimi in pravičnimi pravile igre. Uzakonitev direktive, skupaj s pravičnim in proporcionalnim nadomestilom, bi bil v teh kriznih časih pravi ukrep.«