Umetna inteligenca je velik izziv tudi za komunikatorje

Čeprav so se med pandemijo koronavirusa številne agencije za odnose z javnostmi bale za svojo prihodnost, pa je nedavna raziskava Mednarodnega združenja za odnose z javnostmi in komunikacije (PRCA) in Mednarodnega združenja svetovalnih agencij (ICCO) pokazala, da je zdaj kar 85 odstotkov predstavnikov teh agencij zelo optimističnih ali precej optimističnih glede lastne prihodnosti. Če je še junija 2020 le 39 odstotkov menedžerjev velikih podjetij izjavilo, da je komuniciranje izjemno pomembno, se je junija 2022 ta delež povzpel na kar 89 odstotkov, je med drugim navedla Renna Markson, namestnica direktorja PRCA.

Poleg podnebnih sprememb enega od največjih izzivov za komunikatorje predstavlja tudi  umetna inteligenca. Na vprašanje, ali jo uporabljajo pri svojem delu, je 4 odstotke vprašanih v raziskavi PRCA in ICCO odgovorilo, da jo uporabljajo zelo pogosto, 11 odstotkov precej pogosto, 29 odstotkov se je le redko poslužuje, 30 odstotkov jih pravi, da je še nikoli niso uporabili, ampak da to nameravajo, medtem ko jih je kar četrtina zatrdila, da umetne inteligence ni še nikoli uporabila in je tudi ne namerava.

Med tveganji, povezanimi z umetno inteligenco, najpogosteje izpostavljajo vprašanje avtorskih pravic, poleg tega pa izražajo etične in varnostne pomisleke. »Zagotoviti je treba, da umetna inteligenca ne bo povečala obstoječega digitalnega razkoraka ali vgradila pristranskosti v proces sprejemanja odločitev,« je povzela Marksonova in v nadaljevanju izpostavila še pomen skrbi za zaposlene v industriji odnosov z javnostmi. »Pritegniti moramo nadarjene posameznike in se pri tem osredotočiti na njihove veščine in znanja, ne glede na to, na katerem področju so jih pridobivali. Treba jih je izuriti, da se bodo lahko soočali z jutrišnjimi izzivi, predvsem pa se moramo posvetiti njihovemu dobremu počutju in duševnemu zdravju,« je poudarila.

BBC: »Za pozornost ljudi se zelo uspešno borimo«

John Shield, direktor komuniciranja pri britanski javni radioteleviziji BBC, je uvodoma poudaril, da se tudi sami soočajo z velikimi izzivi. »Javne radiotelevizije se prav tako borimo za čas ljudi in njihovo pozornost. Pri tem imamo ogromno tekmecev, od družbenih omrežij preko platform za prenašanje vsebin do igričarstva. Medijska pokrajina se resnično spreminja, zato smo se tudi mi morali prilagoditi temu novemu svetu,« pravi. Toda po njegovih besedah gre BBC »izjemno dobro« v primerjavi s tekmeci, ki jim lahko njihove rezultate le zavidajo. »Naše poslanstvo je še vedno informirati, izobraževati in zabavati. To nam uspeva s pomočjo raznolikih programov in oddaj, saj lahko v njih vsak posameznik najde nekaj zase,« izpostavlja. BBC se sicer sooča s številnimi kritikami in, kot pravi Shield, so številne od njih tudi upravičene. »To je zame kot direktorja komuniciranja velik izziv, še posebej zato, ker so naši največji kritiki običajno tudi naši največji tekmeci, kar pomeni, da so spodbujeni, da pri nas iščejo napake,« je povedal in dodal: »A BBC-jev odgovor je visokokakovostna vsebina, ki je za nas tudi najboljša reklama.«

BBC se trenutno pripravlja na največji podvig v svoji zgodovini, in sicer na jutrišnje kronanje novega kralja Karla III. »To je velika priložnost za celotno državo in v čast nam je, da bomo kraljevo kronanje prenašali na BBC in s tem dosegli celoten svet. Svetu bomo sporočili, da je BBC zmožen ustvariti nekaj resnično osupljivega, kar se bo zapisalo v zgodovino. To je tudi nov trenutek na področju tehnologije, saj je prenos kronanja izjemen tehnološki dosežek, s katerim BBC premika svoje meje,« je še povedal Shield, ki se prav zaradi tega dogodka ni mogel v živo udeležiti konference PRO PR in je obiskovalce nagovoril preko videoprenosa.+

Kako do osebnega in korporativnega ugleda?

Temu vprašanju se je posvetila Katja Fašink, direktorica korporativnega komuniciranja v družbi ELES, in tudi podala odgovor nanj: »Besede je treba podpreti s konkretnimi dejanji.« Kot pravi, se morajo komunikatorji odzivati hitro, saj je ugled zelo ranljiva zadeva, in včasih niti nimajo časa za poglobljen razmislek, kar je zanje lahko velik izziv.

Med drugim je izpostavila tudi t. i. spiralo tišine, komunikacijsko teorijo, ki dokazuje, da se veliko slabih stvari zgodi zaradi našega strahu – strahu pred javno izpostavitvijo, strahu pred kaznijo, strahu pred neuspehom. »Če ne prekinemo tišine, na površje pride propaganda,« pravi Fašinkova in dodala: »Moramo se boriti za resnico. Resnica bo vedno preživela. Tišina pa lahko postane orožje.«

In kakšen je recept za gradnjo ugleda? Upravljanje ugleda, komuniciranje, upravljanje s časom, vedenje, zasebnost, odgovornost, ponižnost, hvaležnost, spoštovanje, empatija, samonadzor, poštenost, solidarnost, pogum, čustvena inteligenca, neodvisnost – vse to je potrebno, če si želite pridobiti ugled tako na osebni kot tudi na korporativni ravni.