Slovenski dnevni časopisi (še) ne bodo spreminjali periodike izhajanja

Ena od njih naj bi bila sprememba periodike izhajanja tiskanih medijev, saj naj bi nekateri dnevni časopisi postali tedniki, z dnevnimi novicami pa naj bi bralce seznanjali v spletni izdaji. To smo preverili pri medijskih hišah Delo in Večer, kjer pa trdijo, da o čem takšnem trenutno ne razmišljajo.

Zamenjava periodike bi pomenila veliko prestrukturiranje

Miha Klančar, direktor za področje marketinga in prodaje na Večeru, pravi, da bi zamenjava periodike za njihovo medijsko hišo pomenila veliko prestrukturiranje, po koncu katerega pa bi bili manjši. Zato po njegovih besedah trenutno še ne čutijo potrebe po takšnem ukrepu. »Ta hip poskušamo izpad oglaševalskih prihodkov nadomestiti z novimi naročninami, kar nam delno tudi uspeva, a je znesek novih naročnin precej manjši od izpada oglaševalskih prihodkov. Posledično bomo odvisni tudi od ukrepov vlade. Ti so trenutno po našem mnenju za srednja podjetja – enako sicer velja tudi za start-upe v naši lasti, torej veliko majhnih podjetij –, še precej neživljenjski in blažijo samo majhen delček posledice te krize, še posebej če pogledamo našo panogo,« pravi. Napoveduje, da se bo kriza »vlekla« še precej dlje, če ukrepi s strani vlade, predvsem na področju zagotavljanja likvidnosti, ne bodo primerni.

Korak bi bil preveč drastičen

Klančar verjame, da bodo marsikateri mediji sicer prisiljeni razmisliti tudi o omenjeni »rešitvi«. »To predstavlja smiseln pristop k ohranjanju jedrnega posla in ekipe, čeprav vsega v precej manjšem obsegu. Ta korak smo sami v preteklosti že preučili in vemo, kako drastičen bi bil. Zato ga trenutno ne vidimo kot potrebnega in upamo, da se bodo zadeve normalizirale v nekem doglednem času. Upamo, da bo vlada sprejela smiselne ukrepe in da bo to ostala možnost, ki bi se je bilo potrebno poslužiti samo v primeru, da v naslednjih desetih letih ne uspemo na nekaj drugih področjih, ki jih vidimo kot bolj potencialne. Med njimi so na primer digitalne naročnine in novi načini sodelovanja z oglaševalci. S tem lahko ne le ohranimo velikost ekipe in uspešnost podjetja, ampak ju celo povečamo oziroma izboljšamo,« je prepričan.

Razmislek o dodatni optimizaciji

Tudi Nataša Luša, glavna direktorica Dela, pravi, da o tako drastičnih ukrepih ukinjanja edicij ne razmišljajo, še posebej pri dnevno-informativnih, kot sta časopisa Delo in Slovenske novice. »Zagotovo pa bo po koncu ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa treba razmisliti o dodatni optimizaciji drugih edicij. Družba Delo je v zadnjih nekaj letih svoje edicije tudi že prevetrila, tako glede na potrebe bralcev, ki se spreminjajo, pa tudi glede na pričakovanja oglaševalcev,« pravi.

Njihovo vodilo je »najprej digitalno«

Po besedah Nataše Luša ima časopis Delo kot osrednji slovenski dnevnik tudi družbeno pomembno vlogo informiranja državljank in državljanov. To vlogo jemljejo resno, še posebej v časih, ko je verodostojna informiranost ključna. »Zavedamo se pomena spletnih medijev in jim posvečamo veliko pozornost. Tudi pri teh sta ključna verodostojnost in dostop do informacij, zato je naše vodilo pri ustvarjanju vsebin »digital first« (»digitalno najprej«)! Uredništvo Dela z vsebinami že dolgo nič več samo obvešča in zgolj podaja informacije, pač pa pojasnjuje, zakaj se je nekaj zgodilo in kaj to prinaša oziroma spreminja v našem vsakodnevnem odločanju. V časopisu bralci najdejo poglobljene zgodbe, na spletu pa prilagajamo vsebine tako, da so platformi primerne – pa to ne pomeni, da niso relevantne in poglobljene. Naša naloga pri tiskani izdaji časopisa je, da bralcem pomagamo razumeti dogajanje v svetu in okolju in jim s tem omogočimo aktivno vlogo v družbi,« pravi. Dodaja, da so bralci z izjemnim obiskom v tem »koronskem času«, pokazali, da so njihov vir informiranja. Beležijo namreč izjemno rast na portalih družbe Delo, poleg tega pa ugotavljajo, da bralci temeljito berejo vsebine na spletu, saj se je čas branja izjemno podaljšal. Na Delov portal so pritegnili tudi mlajše obiskovalce, ki so postali njihovi zvesti obiskovalci, pravi.

Težave so z distribucijo

Družba Delo ostaja na frekvencah izhajanja kot doslej, vseeno pa priznavajo, da se »spopadajo« z določenimi težavami. Ena od njih je distribucija tiskanega časopisa, saj dostava do vrat ni preprosto delo in ga je pripravljeno opravljati vedno manj ljudi. »Za našega distributerja, hčerinsko družbo, postaja organizacija distributerske mreže in dostava v okviru zavez vedno večji izziv. Stroški dostave nemalokrat dosežejo skorajda vrednost naročnine, vsaj na nekaterih področjih. Tudi Pošta Slovenije, ki za nas vrši del dostave, ne dostavlja več vsak dan, tako da se soočamo s težavami tudi zaradi nedostave naročnikom sobotnih izdaj. Kar seveda logično vodi v razmišljanje, kako ohraniti vsakodnevno izhajanje časopisa,« pravi Nataša Luša.

Kljub temu, da se v družbi zavedajo, da se bralne navade spreminjajo in se veliko ljudi seli na splet in bere časopis na mobilnih napravah in računalnikih, pa verjamejo, da tisk ne bo »umrl«. »Nasprotno, ljudje se vse več odločajo za branje tiskanih edicij, da se 'odklopijo', saj je branje na papirju bistveno bolj osredotočeno,« zaključi.