SKOJ: Kako se soočati s krizami?

Sodobno komuniciranje temelji na petih V-jih, je drugega dne konference SKOJ uvodoma poudaril Alex Aiken, izvršni direktor za komuniciranje britanske vlade. To so vizija (vision), obseg (volume), glasovi (voices), vizuali (visuals) in vrednote (values). Glavna načela komuniciranja se sicer od Aristotela dalje niso bistveno spremenila, pravi in dodaja, da ta veljajo tudi v primeru vladnega komuniciranja. »Zavedati se moramo, da je vodenje odgovornost, odgovornost pa temelji na znanju in veščinah,« poudarja pomen prevzemanja odgovornosti.

V nadaljevanju se je posvetil predvsem strateškemu komuniciranju, katerega vloga je vzpostavljanje, koordiniranje in upravljanje implementacije aktivnosti, ki temeljijo na raziskavah. Vse to pa je del krovnega načrta, kako izvesti prednostne naloge z merljivim učinkom. Vladno komuniciranje je skupek marketinga, zunanjih zadev, odnosov z mediji in internega komuniciranja. »Vsa ta področja morajo delovati usklajeno,« je poudaril.

In kako se soočati z nepredvidljivostjo v svetu negotovosti, kar je rdeča nit letošnjega SKOJ-a? To bodo komunikatorji dosegli, če bodo upoštevali elemente, ki jih navaja Aiken: »Pogumno, drzno in samozavestno vodenje. Najprej strategija, nato taktika. Neprestano učenje. Etični kodeks. Upoštevanje podatkov. Močna partnerstva v družbi. Poenoten komunikacijski model. Izjemne zgodbe in pismenost – v nasprotju z dezinformacijami.«

Ko nimate časa za ukvarjanje s krizo

Ljiljana Boljanović, generalna direktorica v komunikacijski agenciji Olaf&McAteer in svetovalka za krizno upravljanje, je uvodoma naštela dvanajst ključnih napak, ki jih komunikatorji delajo, ko se soočajo s krizo. Med njimi je tudi to, da se krizi začnejo posvečati šele, ko pride v javnost, in da medije obravnavajo kot sovražnike. Prav tako opaža številne zmote, ko gre za krizne razmere, kot sta, da je krizo mogoče nadzorovati in da se ji je mogoče izogniti.

»Ko se soočate s krizo, je najslabše, da rečete: 'Brez komentarja',« pravi Boljanovićeva in dodaja: »Če ne boste vi tisti, ki boste povedali svojo zgodbo, bo to namesto vas storil kdo drug, na primer novinarji ali zaposleni.« Poleg tega komunikatorjem svetuje, naj ne uporabljajo besed, kot so strah, katastrofa, neuspeh, prevara ali obupna napaka: »Ne povzročajte še večje jeze javnosti, ki je zaradi krize že tako ali tako razburjena.«

Kaj morate torej vedeti v krizi? Kot pravi Boljanovićeva, si je najprej treba odgovoriti na štiri ključna vprašanja, in sicer: Se lahko situacija še poslabša? Ali lahko postane predmet zanimanja javnosti? Ali lahko vpliva na naše vsakodnevno poslovanje? Ali lahko ogrozi ugled in/ali dolgoročno preživetje podjetja? »V krizi vam bo zagotovo pomagala predhodna priprava, poleg tega pa se poskušajte postaviti v kožo drugih ljudi in izkoristite dobro ime, ki ste si ga predhodno pridobili pri svojih deležnikih,« svetuje predavateljica, ki je udeležence opomnila tudi na znano pravilo KISS – naj bo vaše sporočilo preprosto in kratko.