PRO PR: Na področju odnosov z javnostmi se dogaja prava revolucija

»Največja nagrada je, ko sponzorstvo enega samega dogodka prerase svoje meje in dokaže, da se vsaka kolesarska dirka na svetu začne s tem, ko prvič zavrtite pedala,« pravi Maja Oven, direktorica sektorja za tržno komuniciranje in odnosov z javnotmi v družbi BTC, ki se je na začetku drugega dne konference PRO PR v Podčetrtku posvetila vplivu Maratona Franja, največjega kolesarskega dogodka v Sloveniji, na gospodarstvo in družbo v celoti. Gre za izjemen organizacijski zalogaj, pri katerem sodeluje kar 2600 prostovoljcev. Leta 2019 je pritegnil 7147 udeležencev, ogledalo pa si ga je 25.000 ljudi. Kot zanimivost je Ovnova omenila, da se na njem spije 25.000 litrov vode (in za približno polovico manj piva) in poje 1,5 tone testenin. Dogodek ima pomemben vpliv na turizem in gospodarstvo v Sloveniji, mediji ga zelo dobro pokrivajo (samo v Sloveniji je bilo o zadnjem maratonu objavljenih več kot 4000 člankov, pri čemer vrednost publicitete ocenjujejo na 3,8 milijona evrov), ugled kolesarstva pa strmo raste. Naj ob tem spomnimo, da je bilo v času koronavirusa skorajda nemogoče kupiti kolo, saj so bili razgrabljeni.

Skakalska pravljica na Ljubnem

Petra Grosman, sekretarka upravnega odbora BTC, je odgovorna tudi za marketing pri organizaciji svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem pri Savinji, katerega razsežnosti in učinke je predstavila v nadaljevanju. Dvodnevni dogodek pritegne okrog 15.000 ljudi, na njem tekmuje okrog 90 skakalk iz 17-ih držav, v organizacijo je vpetih 400 ljudi, spremlja pa ga še 100 članov televizijskih in radijskih ekip. Slovenske smučarske skakalke so na Ljubnem vsako leto bolj uspešne, kar jih je pripeljalo tudi do olimpijskih iger v Pekingu. »Ljubno je zgodba o ljudeh, ki k projektu pristopajo z vsem srcem. Pišejo pravljico o prijateljskem mestu Ljubna in zgodbo o Sloveniji ponašajo povsod po svetu,« je sklenila Grosmanova.

Komunikatorji so mojstri za vsebine, zato njihova prihodnost ni vprašljiva

Maxim Behar, direktor in predsednik upravnega odbora v agenciji za odnose z javnostmi M3 Communications iz Bolgarije, meni, da na svetu trenutno prihaja do prave revolucije – in ne zgolj evolucije – na področju odnsoov z javnostmi. »Ljudje so opolnomočeni, vsak vam lahko ugovarja in se ne strinja z vašimi stališči. Poleg tega se je prvič v zgodovini zgodilo, da je publiciteta zaradi spletnih medijev preprosto merljiva. Družbeni mediji so merljivi, zato agencijski naročniki tako radi vlagajo vanje. Lahko imate še tako dobre časopise in novinarje, toda če ne bodo dobili oglaševalcev, ne bodo mogli obstati. Toda oglaševalci hočejo konkretne številke, zato je to velik izziv za tradicionalne časopisne hiše,« je povedal uvodoma.

Pri tem je nanizal tri glavne spremembe na področju odnosov z javnostmi. Prva je, da komunikatorji niso več le svetovalci, temveč odločevalci. Druga velika sprememba zadeva odnos med mediji in komunikatorji: »Tradicionalni mediji nas ne zanimajo več, saj se vse dogaja na družbenih omrežjih. Komunikatorji smo zdaj na križišču med založniki, ker izdajamo vsebine, uredniki, ker izbiramo vsebine, in poročevalci, ker vsebine ustvarjamo.« Tretja sprememba pa je po mnenju Beharja preobrazba iz upravljavcev vsebin v pripovedovalce zgodb v realnem času. »Včasih si imel na voljo vsaj pol dneva, da si rešil krizo, ki se je pojavila na primer v obliki časopisne zgodbe. Zdaj imate na voljo morda deset minut, da se ustrezno odzovete. Seveda je bolje, da takoj sprejmete odločitev, kot da je sploh ne, saj jo lahko naknadno tudi spremenite,« pravi Behar. In dodaja: »Mi smo mojstri za vsebine in zato nas čaka svetla prihodnost. Moramo pa biti dobro pripravljeni, prav vsak dan moramo brati in spremljati, kaj se dogaja po svetu in na področju odnosov z javnostmi. Izobraževanje je ključno.«

Tudi organizacije v javnem sektorju morajo spremeniti način razmišljanja

Tako kot zasebni se tudi javni sektor sooča s številnimi izzivi na področju komuniciranja. Kot pravi Robert Wester, so med njimi predvsem znižanje stopnje zaupanja, opolnomočeni in kritični državljani, polarizacija, implementacija ukrepov, ki bi jih narekovalo poslanstvo, in participatorno upravljanje. Pri tem se komunikatorji soočajo z vprašanji, kot so, kako postati strateški partner odločevalcev, kako naj poskrbijo za vključujočo in osebno komunikacijo, kako naj se spopadejo z digitalizacijo, kako naj pridobijo izkušnje, ki so ključnega pomena, in kako naj prenehajo govoriti o ciljnih skupinah in se začnejo posvečati ljudem. Sodobni oddelek za komuniciranje bi si zato moral prizadevati prav za to – da postane strateški partner upravnega odbora, da izobražuje člane ekipe, da gradi povezave z deležniki, da deluje kot specialist za poslovno inteligenco in da je seveda strokovnjak za komunikacijske aktivnosti. Pri tem potrebuje kompetence, kot so pogum, kreativnost, sodelovalnost in politična občutljivost. »Analizirajte razvoj svojega komunikacijskega oddelka v skladu z omenjenimi petimi smernicami. Opredelite ključne prednosti in točke za nadaljnje izboljšanje. Izmenjujte si primere dobre prakse in se učite drug od drugega,« je še svetoval za konec.

Nagrade za prispevek na področju odnosov z javnostmi

Na konferenci PRO PR bodo sicer danes zvečer slavnostno podelili nagrade PRO PR Global Awards.

Prejmejo jih tudi slovenski komunikatorji; to so letos Ksenija Benedetti, Judita Vrečar in Boris Črnič.

Nagrado Vision Manager bo dobila Danica Zorin Mijošek, direktorica Kozmetike Afrodita, nagrado Vision City pa mesto Žalec.