»S skupnimi močmi dosegamo pozitivne spremembe«

»S skupnimi močmi dosegamo pozitivne spremembe«

Družba Mastercard nadaljuje s svojo težnjo k čim bolj inkluzivni družbi. Marca so v okviru prvega slovenskega dneva inkluzije naredili naslednji korak v okviru pobude »Prispevaj kretnjo«, ki je del projekta »Geste vključenosti«, velikega nagrajenca SOF-a.

Kot pravi Aleš Petejan, vodja marketinga v družbi Mastercard Slovenija, Mastercard napaja ekonomije in opolnomoča ljudi v več kot 200 državah in pokrajinah po svetu. »Trajnost ob tem že vrsto let prepoznavamo kot ključno za uspeh. Naše okoljske, družbene in druge aktivnosti, ki so usmerjene v javni interes, se neposredno zrcalijo v našem poslovanju. Vizija delati dobro na način, da nas vodijo dobra dejanja, se je usidrala v same temelje vsega, kar počnemo kot globalna korporacija, saj tako podpiramo razvoj zdrave, trajnostno usmerjene ekonomije, ki posledično krepi naše deležnike in opolnomoča ljudi, da dosegajo svoje potenciale,« pravi.

Kot dodaja, je njihova želja, da skupaj gradijo boljšo družbeno blaginjo in ščitijo naš planet. »Šele ko vsi prosperiramo kot družba, se namreč lahko v celoti osredotočamo na inovativne rešitve in tehnološki napredek, zato je vsevključujoča družba pomemben cilj naše trajnostne strategije,« je prepričan.

Na izviren način do različnih ciljnih skupin

V sklopu uresničevanja trajnostne vizije vključevanja je Mastercard analiziral lokalna okolja in marginalne skupine ter prepoznal izzive, s katerimi se soočajo na poti ekonomske neodvisnosti, dostopnosti do obstoječih tehnoloških rešitev in finančne pismenosti. Med primeri, ki so njihovo komunikacijo v letu 2024 na izviren način popeljali do različnih ciljnih skupin, Petejan izpostavi družbeno odgovorne projekte, med njimi »Prispevaj kretnjo« z namenom bogatenja slovenskega znakovnega jezika in »SharePlanica«, ki se je osredotočil na vključevanje različnih invalidnih skupnosti in deljenje prevoza na Planico oplemenitil s ciljem spoznavanja drugačnih.

Pobuda »Prispevaj kretnjo« je ob minulem prvem slovenskem dnevu inkluzije, ki smo ga obeležili 1. marca 2025, nadaljevala svoje poslanstvo skozi plemeniti družbeni eksperiment »V vključenosti je ključ«, in sicer s ciljem ozaveščanja. »SharePlanica« je prav tako letos aktivnolrazširik svoje delovanje in vključil 10 odstotkov invalidov prostovoljcev ter dokazal, da so resnično vsi lahko del te že ponarodele zgodbe.

Strategijo vključevanja vpeljujejo v vse svoje aktivnosti

Med preteklimi projekti v tem segmentu sogovornik izpostavi še praznično vasico Mastercard, ki je leta 2022 gostila »Mizo za vsakogar«. Za posebno omizje je lahko sedel vsak, namenjena pa je bila predvsem tistim, ki se v življenju srečujejo z različnimi ovirami ali izzivi. »S posebej zasnovanimi sedišči in stojišči, ki oblikovno ponujajo vrsto tehnoloških rešitev in funkcionalnosti, ter prilagojenimi meniji za lažje razumevanje, so k omizju lahko prisedli tudi slepi, nosečnice, posamezniki z gibalnimi oviranostmi, gluhi in naglušni, mame z otroki in vsi, ki se v življenju srečujejo z ovirami ali izzivi glede vključevanja. Miza za vsakogar danes živi naprej v prostorih Centra IRIS Ljubljana,« pravi Petejan. Leto pozneje je povezovalno vlogo v praznični vasici Mastercard prevzel NLB Oder priložnosti, ki je mladim omogočil predstaviti svoj talent.

Strategijo vključevanja Mastercard vpeljuje v vse svoje aktivnosti. Dober primer je predstava Slovenska muska, ko je Mastercard v partnerstvu z Ladom Bizovičarjem poskrbel, da je glasbeno-komični spektakel v ljubljanskih Stožicah postal vključujoč za različne družbene skupine. Tovrstni dogodki so pogosto izključujoči za številne obiskovalce, a s primerno organizacijo in tolmačenjem so si predstavo lahko v živo ogledali tudi gluhi in naglušni gostje, starejši in invalidi.

Rezultati so odlični

V preteklem letu se učinkovitost oglaševanja kaže v večji vidnosti in prepoznavnosti posameznih projektov, kot eno najbolj uspešnih in učinkovitih pa sogovornik izpostavi kampanjo »SharePlanica«, ki jo po raziskavi Inštituta Mediana prikliče kar 39 odstotkov prebivalcev. »To je odličen priklic za družbeno odgovorno kampanjo. Najpomembneje se mi zdi, da si je lani prevoz do Planice delilo 735 potnikov, od tega kar 245 oseb z različnimi invalidnostmi in njihovih spremljevalcev. Predlani je bilo teh le okoli 50. S tem smo dokazali, da je s skupnimi močmi mogoče doseči pozitivne spremembe in navdihniti druge,« je zadovoljen Petejan.

Pričakujejo, da se bo z novim merjenjem letos spomladi pripis njim ključnih vrednot za blagovno znamko še okrepil, prav tako tudi preferenca in vidnost projektov. Kampanja »Prispevaj kretnjo« je namreč še v teku in bodo končne rezultate lahko preučili po zaključku faze finančnega opismenjevanja ciljne skupine.

Na novo so razvili že več kot 1.300 besed

Pobudo »Prispevaj kretnjo« so sicer predstavili novembra 2024, ko je zaživela spletna platforma prispevajkretnjo.si, na kateri lahko vsak prispeva k prevodu besed v kretnje, kar bo omogočilo boljše razumevanje in vključenost gluhih v družbo.

Do danes so na novo razvili že več kot 1.300 besed, številne so še v razvoju. Kampanja se je dotaknila tudi mnogih podjetij in organizacij, ki so pristopili k pobudi (med njimi so NLB, Addiko Bank, Big Bang, Hit Radio Center, Media Publikum in drugi). Določena podjetja so ob podpori pobude naredila še korak dlje in jo implementirala znotraj lastnih kanalov za interno komunikacijo, organizirala natečaje za zaposlene, jih spodbudila k spoznavanju osnov slovenskega znakovnega jezika ali celo podarila besede kot poslovna darila ob zaključku leta. Leto 2024 se je zaključilo s sprejetjem dneva inkluzije v Republiki Sloveniji ter nominacijo za besedo in kretnjo leta v organizaciji SRC SAZU. Med nominiranci je bila tudi kretnja za Mastercard, zahvaljujoč njihovi vlogi pri bogatenju slovenskega znakovnega jezika.

Navijanje s kretnjami

»Dodatno velja omeniti, da aktivnosti za gluhe vpeljujemo tudi v obstoječa partnerstva. Tako je na primer v decembru pobuda zaživela tudi v Stožicah, in sicer na lokalnem nogometnem derbiju. Prvič je bil del tribune namenjen gluhi skupnosti, otroci, med njimi tudi gluhi in naglušni, so na zelenico pospremili igralce v uradnih majicah iniciative Prispevaj kretnjo, nogometaše NK Bravo pa smo podpri tudi z navijanjem s kretnjami. Prav tako bo tudi Planica 2025 gluhi skupnosti prinesla nove možnosti vključevanja v velike športne prireditve,« navede Petejan.

Aktivnosti so letos nadaljevali z družbenim eksperimentom ob dnevu inkluzije in razvojem programa finančnega opismenjevanja za gluho skupnost. Po tem, ko so lani v okviru te pobude izdali prvi slovenski znakovni slovar finančnih izrazov, želijo zdaj nadaljevati z aktivnostmi, ki bodo vodile v boljšo opolnomočenost gluhih na poti do večje finančne samostojnosti. Začenjajo s programom finančnega opismenjevanja za tolmače, spomladi pa sledijo še delavnice za gluho skupnost po Sloveniji.

Teme, ki so resnično pomembne za prihodnji razvoj družbe

Po tem, ko je decembra vlada sprejela sklep, da bomo 1. marec razglasili za dan inkluzije, so odločitev navdušeno pozdravili tako v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije kot tudi v družbi Mastercard Slovenija. »Inkluzija predstavlja pomemben strateški temelj blagovne znamke Mastercard, zato vse komunikacijske projekte in aktivnosti snujemo skladno z našo globalno vizijo ESG. Ko nas je lani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem obvestila o pobudi za razglasitev Dneva inkluzije v Republiki Sloveniji, smo nemudoma videli sinergijo z našimi prizadevanji. Prav zato je Mastercard s svojo iniciativo Prispevaj kretnjo tudi postal uradni podpornik in podpisnik pobude. Sklep o razglasitvi Dneva inkluzije v Republiki Slovenij je bil na vladi sprejet konec minulega leta in predstavlja pomembno potrditev, da naše aktivnosti usmerjamo v teme, ki so resnično pomembne za prihodnji razvoj naše družbe. Bogastvo vključujoče družbe namreč temelji na dostopnosti – na enakih priložnostih za sodelovanje, komunikacijo in napredek, ne glede na zmožnosti posameznika. Mednje sodi tudi skupnost gluhih, ki vsakodnevno doživlja jezikovne ovire, zaradi katerih je njihovo polno sodelovanje v družbi omejeno. Prav ta izziv naslavlja iniciativa Prispevaj kretnjo,« pravijo v Mastercard Slovenije.

popup

Ob prvi obeležitvi Dneva inkluzije so pripravili eksperiment v obliki inkluzivnega pop-up kviza, ki ga je moderiral gluhi voditelj Nikolaj Vogel.

V vključenosti je ključ

Ob prvi obeležitvi Dneva inkluzije v sklopu pobude so zato zasnovali družbeni eksperiment, ki je simbolično potekal na Trgu republike, pred parlamentom, in nosil ključno sporočilo »V vključenosti je ključ«. Sočasno se je tam odvijal tudi posvet, ki so ga naslovili Bogastvo vključujoče družbe in so se ga kot predstavniki iniciative tudi udeležili. V sklopu eksperimenta so mimoidoči lahko sodelovali v inkluzivnem pop-up kvizu, a s ključnim preobratom – vprašanje so zastavili v slovenskem znakovnem jeziku, brez govorne razlage ali podnapisov.

»Sodelujoči so hitro ugotovili, da razumevanje sveta okoli nas ni samoumevno. Poskušali so uganiti, opazovati izraze obraza in kretnje, nekateri so se znašli v zadregi. Zmedenost, frustracija, nemoč – občutki, ki so jih doživeli le za nekaj minut, predstavljajo gluhim vsakodnevno realnost. Eksperiment je tako na preprost, a izjemno učinkovit način prikazal, kako pogosto svet postavlja nevidne ovire tistim, ki ne morejo komunicirati v jeziku večine,« sklene Aleš Petejan.

skupinska

Mladen Veršič, predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, Luka Gabrovšek, regijski vodja Mastercard Slovenija, in Matjaž Juhart, sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije.

Bogastvo vključujoče družbe

Posvet Bogastvo vključujoče družbe. Na fotografiji so predsednica Državnega zbora, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter pobudniki in podporniki posveta. (Foto: Klara Gojčič)

Članek je bil izvorno objavljen v Marketing magazinu april 2025, #526. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Hvala, ker berete Marketing magazin!

Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.

Registriraj se