MEDIANA RISING FUTURE 2021: Družbeno odgovoren pogled nazaj za prihodnost, ki je še kako tu

Od ideje do prakse je šlo marsikaj gladko, včasih celo preko naših pričakovanj, spet drugje pa smo na Mediani naleteli na ovire, ki jih nismo pričakovali in so nas neprijetno presenetile ter povzročile tudi kakšno neprespano noč.

Naši mladi raziskovalci, finalisti, se bližajo zadnjim fazam svojih raziskav, nato pa jih čaka še priprava prezentacij in končno žiriranje, ki bo odločilo o čisto prvem zmagovalcu projekta Mediana Rising Future, mi pa smo preverili,  kaj o projektu pravijo tisti, ki so bili vanj najbolj neposredno vpleteni.

Dajemo, da bi imeli

»Zakaj 'pogled nazaj', če pa vsi hočejo le naprej? Kaj imajo v svetu in kaj pri nas v Sloveniji? Se res lahko največ naučimo iz svojih izkušenj? Se strinjamo, da če je poceni, že ne more biti dobro? Če je zastonj, je pa zagotovo kaj narobe. Ali si lahko zmagovalec, če za to veš samo sam in le še kdo? Kdo ve, koliko presežno dobrih stvaritev, storitev ali izdelkov je propadlo, ker jih niso dovolj dobro skomunicirali, da bi jih lahko prodali? Ali in v kolikšni meri smo zreli za implementacijo družbene odgovornosti?

Ideja za iskanje, pridobivanje in vključevanje mladih talentov, ki bi s svežimi idejami, nadpovprečnimi sposobnostmi, najnovejšimi znanji in s presežnimi strastmi bili pripravljeni spoprijeti se s konkretnimi raziskovalnimi izzivi, se mi je porodila pred natanko letom dni. Kolegica, predstavnica Esomarja za Avstralijo, je na južnem otoku uspešno izpeljala projekt Research Got Talent. Edina značilnost, ki smo jo povzeli v projektu Mediana Rising Future, je vključitev mladih, a še to le delno, v Avstraliji so v tekmovanju talentov lahko sodelovali tudi že mladi zaposleni raziskovalci, ne le študenti različnih fakultet.

Potem ko smo v letu 2021 blizu petdeset tisoč evrov tržne vrednosti investirali v pro bono raziskave  na temo percepcije in doživljanja epidemije ter sprememb navad porabnikov in vrednotenja ukrepov, s ciljem, da preko medijev objektivno obveščamo javnost, smo se postavili visoko na lestvico manifestiranja družbene odgovornosti. Glede na delež prihodkov morda ni pretirano veliko število podjetij, ki bi se lahko primerjali s tem. Pridobili so državljani, porabniki, mediji, naši zaposleni in vsi sodelavci, naročniki oziroma oglaševalci pa le posredno.

Po nekajkrat nekajurnih viharjenjih možganov (kako se mi še vedno sliši bolj tuje kot 'brain storming') smo z Ireno Setinšek, direktorico, in Mašo Muster, vodjo projektov, vsebinsko jasno opredelile novi projekt družbene odgovornosti: našim naročnikom ponudimo možnost opredelitve svojih poslovnih izzivov na temo družbene odgovornosti, profesorje na fakultetah vključimo v obveščanje študentov, študente animiramo z realnimi projekti in z lepimi nagradami, pridobimo partnersko agencijo za oblikovanje in partnerske medije za širitev in krepitev osveščanja o implementaciji družbene odgovornosti.

Maša je res širokosrčno sprejela vodenje projekta, manjkalo je le še vsaj delovno ime. Igor naj bo, je ušlo eni od nas. Kateri, Arih? Ali ne Bergant? No, Mervič vendar? Vsaka od nas je imela v mislih 'svojega'.  Moja mapa se še vedno imenuje Igor. Zaradi cilja, da se Mediana Rising Future širi in uveljavi tudi mednarodno, smo ga za vso komunikacijo navzven preimenovali.

Še preden bodo od kar desetih projektov na temo izzivov družbene odgovornosti med naročniki izstopajoči najboljši študenti (po izboru žirije v sestavi Dali Bungič – Luna TBWA, Maja Ambrož – AMZS in Mitja Tuškej – Formitas) predstavili rezultate raziskav po njihovih raziskovalnih načrtih, si že lahko priznamo, kaj smo na Inštitutu Mediana naredili dobro in kaj pomanjkljivo ali kar nezadostno.

Dosedanji plusi:

• pridobili k sodelovanju deset naročnikov;
• vključili javne in zasebne fakultete;
• približali trženjske raziskave študentom;
• reševali družbeno odgovorne izzive;
• Maša zmagovalne tri študente (Lucija, Maja, Žiga) mentorira, da bodo izsledki nosili podpis Mediane;
• predstavitev na spletni strani https://risingfuture.eu/, mednarodni WIN konferenci, na Weekendu, stalna prisotnost v MM-u.

Dosedanji minusi:

• Naročnikom smo ponudili brezplačno sodelovanje, kar je projekt razvrednotilo, lahko bi zaračunali pristopnino.
• Povabili smo samo študente, lahko bi tudi mlade, ki že delujejo v praksi.
• Iz celotnega raziskovalnega načrta realiziramo vse raziskave treh najboljših študentov, lahko bi samo eno.
• Od zasnove ideje in začetka izvajanja projekta smo imeli dobrega pol leta časa, potrebno je najmanj eno leto.
• Študente, ki so sodelovali, so naročniki bogato nagradili z uporabnimi izdelki, mi s finančnimi nagradami, lahko bi jih motivirali z vključevanjem v delovanje.
• Komunicirali smo zgledno le v MM-u, lahko bi zajeli več medijev.

Dajemo, da bi imeli. Verjetno sem to nekje prebrala.

Dajali bomo še naprej, da bi imeli tudi jutri, danes še mladi ali otroci in otroci otrok. Družbeno odgovorno delovanje je postalo del nas, ekipe Mediane in hvala, da je tudi del vas. Zato vstopamo v 30. leto opogumljeni, da bomo vse dobro zadržali in razvijali naprej, pomanjkljivosti pa odpravili in nadgradili s ciljem, da bodo največji zmagovalci končni porabniki.«

Janja Božič Marolt, predsednica uprave in ustanoviteljica Inštituta Mediana

Dobra šola za naprej

»Ko sem nekje v aprilu v podpis dodala 'nosilka projekta Mediana – Rising Future' in mapo na računalniku, ki je nosila delovno ime IGOR 2021, preimenovala v RF 2021, si čisto zares nisem predstavljala, kaj vse bom v prihodnjem letu nosila na svojih ramenih. Prav kmalu je postalo jasno, da smo s tem projektom na Mediani vstopili v sfere, ki jih do zdaj še nismo poznali – takšne, ki so jih bolj vajeni v kakšnih piarovskih ali oglaševalskih agencijah. Misliti ni bilo treba le na kakovostno vodenje mladih raziskovalcev ter skrb za podatke, ampak tudi na logotipe, pa spletno stran, prezentacije na konferencah, promocijske članke, koordinacijo z žirijami in še in še. Dobra šola za naprej in še kakšne druge izzive, ki se jih bomo lotili na Mediani.

Pa seveda to ne pomeni, da v projektu nisem uživala in ne uživam še zdaj. Opazovati mlade raziskovalce, kako se prvič preizkusijo v vlogi moderatorjev diskusijskih skupin, se spopadejo s svojo prvo bazo podatkov ali pa se za nekaj ur podajo na teren v vlogah navideznih kupcev ali celo anketarjev, je čisto zares nekaj posebnega. Maja, Lucija in Žiga so do zdaj dokazali, da so projektu kos in tako kot njihovi naročniki Big Bang, Spar Slovenija in Pivka perutninarstvo tudi jaz že nestrpno čakam končne izsledke raziskav, s katerimi si bodo podjetja pomagala pri novih korakih družbene odgovornosti.

In ja – vsekakor malo pojamram, ko vidim, koliko ur vsak mesec namenim projektu, čeprav me čakajo naročniki, ki raziskave dejansko plačujejo. Malo pojamram tudi, ko vidim stroške projekta, ki so zdaj že precej vrtoglavi, sploh za pro bono projekt. Ampak ko pomislim, kako bo sodelovanje pri projektu vplivalo na tri mlada življenja, pa tudi življenja vseh tistih, ki se bodo projektu pridružili v prihodnjih letih, se neham smiliti sama sebi in si pač skuham še eno kavo.

Vsem v podjetjih, ki razmišljate o tem, da bi na nek način z dobrim vračali družbi, pa lahko rečem le, da je na koncu vse vredno. Brez muje se še čevelj ne obuje, pravi lep slovenski rek, in čeprav dneve zdaj večinoma preživljamo v copatih, to nič manj ne velja v teh nenavadnih časih. Verjamem, da bo na koncu obveljal en drug slovenski rek – konec dober, vse dobro.  

Ter še v razmislek – kdo pa bo, če ne mi?«

Maša Muster, vodja projektov in nosilka projekta Mediana – Rising Future

Vsaka faza je nov izziv

»S sodelovanjem v projektu Rising Future sem zelo zadovoljna. Na eni strani je tukaj hitra odzivnost iz Medianine strani in odgovori na vsa moja vprašanja. Na drugi strani pa naročnik, ki je na voljo, ko potrebujem informacije. Projekt mi vzame sicer ogromno časa, a je vredno, ker pridobivam dragocene izkušnje in znanje. Tako sem se do zdaj spoznala z etnografijo in kako jo načrtovati. V živo sem izkusila veselje do kodiranja odprtih anketnih vprašanj. Čaka pa me še izvedba spletnih fokusnih skupin, katerih se zelo veselim.

Vsaka faza je zame izziv, saj so to zame nove stvari. Vsega se lotim izredno resno in vedno začnem pri literaturi, da se dodobra spoznam z metodo, ki je predvidena za vsako fazo. Vprašanja naslovim na Mašo pri Mediani. Sledi podrobno načrtovanje metode in izvedba.«

Maja Edelbaher Ebert, finalistka projekta, Gea College:

Uživala v kreativnih idejah fokusnih skupin

»Sodelovanje pri projektu Rising Future je zagotovo preseglo vsa pričakovanja, ki sem jih imela ob začetku projekta. Za nami je zdaj že kar nekaj korakov in izvedenih fokusnih skupin, bliža pa se tudi izvedba ankete ter oblikovanje TGI-person. Obisk Sparovih trgovin zdaj zagotovo ni več takšen, kot je bil včasih – pogosto se ulovim, da opazujem stvari, o katerih smo debatirali na fokusnih skupinah, in primerjam izdelke, ki so jih anketiranci omenjali.

Zame so bile največji ‘highlight’ zagotovo fokusne skupine, saj sem neizmerno uživala ob kreativnih idejah, ki so se porodile med pogovorom, ki se na trenutke sploh ni zdel kot delo, med najljubše trenutke pa seveda sodi tudi delo s celotno Medianino ekipo in našo mentorico Mašo Muster, ki so nas odlično vodili skozi projekt ter nam dali ogromno znanja in zagona pri uresničevanju raziskav naših naročnikov.«

Lucija Karnelutti, finalistka projekta, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

»Kot raziskovalec poskušam razumeti ljudi«

»V idealnem svetu raziskovalnih načrtov se zdi, da bo vse teklo zelo gladko, da bomo enostavno zbrali podatke, jih obdelali in tako dobili rezultate, ki nam bodo nekaj povedali. A v realnosti ni zares tako. Za vsakim podatkom stoji človek, ki nam poda zelo dragoceno informacijo o svojem vedenju, s katero moramo ravnati zelo skrbno. V realnem svetu se tako srečujem z ljudmi, pri čemer vsak deli svojo izkušnjo, in kot raziskovalec poskušam ljudi razumeti in tako odkriti nekaj novega.

Tako je tudi pri mojem projektu, kjer so ravno začetne faze raziskovanja največji izziv in hkrati tudi te nosijo največ informacij o 'realnosti' tam zunaj. Tako bom nadaljeval tudi v prihodnosti in bom poskusil ugotoviti nekaj relevantnega, kar bi lahko razvoj na področju usmerilo v smeri trajnosti.«

Žiga Mekiš Recek, finalist projekta, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, januar-februar 2022, #487-488. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.