Trajnost v času korone

Trajnostni razvoj je izjemno širok pojem, zato smo ga analizirali iz nekaj različnih perspektiv, ključne izsledke predstavljamo v nadaljevanju.

Medijska pojavnost Grete in Nike

Najprej nas je zanimalo, kako se v slovenskih medijih pojavljajo vplivnice s področja trajnostnega razvoja. V analizo smo najprej zajeli Greto Thunberg. Mimogrede, Greta se je svoje aktivistične poti lotila ravno z medijsko analizo. Že kot najstnica je preštela medijske objave o trajnosti v izbranih švedskih medijih, ugotovila, da jih je manj kot odstotek, in se odločila, da je treba to stanje spremeniti. Kako dobro ji je uspelo! Druga oseba, ki smo jo zajeli v analizo, pa je Nika Kovač, ki je preko Inštituta 8. marec aktivirala Slovenijo ob razpravi o referendumu o vodah, njegov rezultat vsi poznamo. Greta je v rahli prednosti, čeprav Nikina medijska pojavnost vztrajno raste. Pri tem seveda ne gre za tekmovanje, saj potrebujemo obe, potrebujemo čim več vplivnežev, ki bodo trajnost postavljali višje na medijsko agendo.

Medijska pojavnost besede trajnost

Pogledali smo tudi, kako se beseda trajnost pojavlja v medijih, in sicer za zadnjih pet let (podatki se nanašajo na obdobje 1.7.2016 do 1.7.2021). Vidimo rahlo rast v zadnjih letih, kar je pozitivno, ampak podatek nam sam po sebi ne pove veliko. Zato smo trajnost, torej ključno besedo, ki nam govori o prihodnosti našega planeta glede na dejanja, ki jih delamo danes, primerjali s še eno, ki kroji predvsem sedanjost – koronavirus. Prevlada koronavirusa v medijih je očitna. Zato smo se vprašali: če bi bilo obratno in bi se s koronavirusom ukvarjale vlade, družbe, industrija in tudi vsi posamezniki, če bi v zvezi s trajnostjo na enak način prilagodili svoje dejanja, kot smo se naučili pred vhodom v zaprte prostore natakniti masko, kako bi bil planet drugačen?

Razpršenost trajnostnih kategorij

V letu 2020 smo v Klipingovo bazo medijskih objav zajeli preko 17.000 takšnih, ki vsebujejo besedo trajnost, pogledali smo jih tudi vsebinsko. Prva pomembna ugotovitev: našli smo preko 30 različnih besednih zvez, ki vsebujejo »trajnost« (in segajo v različne kategorije – od mode, kulinarike, turizma, do telekomunikacij, infrastrukture, energetike), vsaj še enkrat toliko besednih zvez, ki sicer ne vsebujejo »trajnosti«, se pa nanjo vsekakor nanašajo (na primer energetska učinkovitost, vodik kot energent, pametna mesta, krožno gospodarstvo in še bi lahko naštevali) in vsaj 60 dogodkov, ki so tako ali drugače pokrivali trajnost. Če se ukvarjate s komuniciranjem, potem veste, da velika razpršenost pojmov ne prispeva ne h konsistentnosti ne k zapomnljivosti sporočil.

Trajnostna mobilnost: v prednosti evropske znamke

Avtomobili so v Sloveniji pomembna stvar: niso le vprašanje premikanja od točke A do točke B, so tudi vprašanje statusa in vrednot. Zato je bila ena od analiz namenjena specifično trajnostni mobilnosti. Med drugim smo pogledali, katere znamke se pojavljajo v medijskih objavah na temo trajnostne mobilnosti. Evropski proizvajalci korakajo na čelu povorke, sledijo jim ameriški in azijski proizvajalci. Pri vsem skupaj je najbolj zanimivo to, da se v objavah na temo trajnostne mobilnosti imena posameznih modelov niti ne pojavljajo pogosto – gre torej še vedno za strateško in manj za produktno naravnane objave.

Vir: Kliping

Trajnostna energetika: kdo največ poroča?

Ko smo sredi leta 2020 pripravljali analizo o trajnosti v energetskem sektorju, se sploh nismo zavedali, kako pomembna bo ta tema konec leta 2021. V času, ko cene energentov drvijo v nebo, o tem seveda poročajo vsi, le malo medijev pa si želi to temo naslavljati redno in sistematično. Časnik Finance je na tem področju najbolj stalen vir informacij (podobno velja tudi za področje trajnostne mobilnosti) in po količini objavljenih prispevkov daleč prekaša druge medije. Zanimiv je tudi podatek, da je večina objav s tega področja nepodpisanih – kar si morda razložimo z dejstvom, da veliki mediji z nacionalnim dosegom še nimajo novinarjev, specializiranih za področje trajnosti.

Načrt za okrevanje in odpornost: kdo kroji debato?

Včasih (čeprav morda premalokrat) se trajnost povezuje tudi s politiko. V letu 2021 se je to zgodilo z načrtom za okrevanje in odpornost, kjer nas je zanimalo predvsem, kdo o tem govori – sploh glede na dejstvo, da naj ima ta načrt posledice predvsem za gospodarstvo in družbo kot celoto. Zanimivo – v skoraj dveh tretjinah objav se kot vir informacij pojavlja politika, gospodarstvo pa v manj kot desetini medijskih objav na to temo.

Mediji se s trajnostjo še ne ukvarjajo sistematično

»Medijska analitika trajnostnega razvoja ni vedno najbolj seksi tema, se pa običajno čez nekaj časa izkaže, kako relevantna je. Dober primer tega je trajnostna energetika, ki smo jo v Klipingu podrobneje analizirali sredi leta 2020. Opazili smo, da se mediji razen časnika Finance, strokovnih medijev in Dela, s tem ne ukvarjajo sistematično. Danes pa zaradi rasti cen energentov to postaja ena od prioritet na javni agendi. Kot prebivalka tega planeta in mama dveh otrok si želim, da bi trajnostni razvoj dobil več javne pozornosti in mediji so ključni del tega,« pravi Divna Brkić Hendrickx, direktorica družbe Kliping.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, januar-februar 2022, #487-488. Revijo lahko naročite na [email protected].