Kako bomo živila nakupovali v prihodnosti?

Na fotografiji so (z leve proti desni): voditeljica okrogle mize Marja Milič, Matteo Mozetič (Unilever), Kaja Koblar (Wolt Market Slovenija) in Zenel Batagelj (Valicon).

Wolt Slovenija je svojo prvo trgovino Wolt Market odprl julija lani v Mariboru, januarja letos pa še v Ljubljani. Po besedah Kaje Koblar, vodje Wolt Market Slovenija, se je storitev hitre dostave živil med uporabniki odlično prijela, saj trenutno 16 odstotkov Ljubljančanov enkrat ali večkrat na mesec naroči dostavo živil iz trgovine. »Naročilo obdelamo v nekaj minutah, dostavo na dom ali drugi izbrani naslov pa omogočimo v manj kot pol ure in to sedem dni na teden. V naši ponudbi je trenutno okrog 3500 izdelkov, a jo ves čas širimo v skladu z željami uporabnikov,« je Koblarjeva povedala v pogovoru, ki ga je povezovala Marja Milič, odgovorna urednica Bloomberg Adria Digital Slovenija in voditeljica podkasta Money How.

Dostavo živil preko Wolt Marketa v največji meri naročajo uporabniki med 25. in 45. letom, ki sodijo v srednji do visoki ekonomski razred. »Ko enkrat izkusijo udobje tovrstnega naročanja, postanejo naši stalni uporabniki,« dodaja Koblarjeva. Ti v največji meri naročajo sveže izdelke, kot so sadje in zelenjava, pa tudi prigrizke in mlečne izdelke. »Poskušamo zadovoljiti različne želje uporabnikov, zato imamo v ponudbi tudi brezglutenske, veganske in bio izdelke, vse več pa je tudi živil lokalnih blagovnih znamk,« pravi Koblarjeva.

Velik potencial ponudnikov dostave na dom na slovenskem trgu

Dostava hrane in živil se je še posebej razcvetela med koronavirusnim obdobjem, ki je dal spletni trgovini močan zagon, kar potrjujejo tudi številne raziskave, pravi Zenel Bagatelj. »Covid-19 je pospešil določene trende, do katerih bi sicer tako ali tako prišlo, a pozneje. Z vidika penetracije je spletno nakupovanje doživelo 50-odstoten skok, z vidika prodaje pa se je že približalo tisti v hipermarketih,« je navedel. Po raziskavah potrošniki v Sloveniji v povprečju kupujemo v sedmih trgovinah, potencial Wolt Marketa pa je ocenil na 30 odstotkov.

Kaja Koblar je ob tem navedla podatek, da vsaj 60 odstotkov Ljubljančanov še nikoli ni naročilo dostave živil pri trgovcih ali dostavljavcih. Po njenih besedah to pomeni, da je na slovenskem trgu še ogromno prostora za rast, še posebej, če se primerjamo z baltskimi državami, Finsko in Srbijo, kjer le še slaba tretjina ljudi ni nikoli naročila dostave živil.

Ne le prodajni, temveč tudi komunikacijski kanal

V pogovoru je sodeloval tudi Matteo Mozetič, vodja blagovne znamke sladoledov Magnum v multinacionalki Unilever (bil je tudi gost na okrogli mizi včerajšnjega DIGGIT-a z mladimi Slovenci, ki delujejo v tujini), ki je povedal, da je naloga vsakega dobrega skrbnika blagovne znamke, da so prisotni tam, kjer so tudi potrošniki. Hitra dostava živil na dom je zanje tako še ena od prodajnih poti z velikim potencialom, saj je sicer zmrznjene izdelke težko prodajati preko spleta. »To, da Wolt in drugi dostavljavci, s katerimi sodelujemo povsod po svetu, omogoča dostavo zmrznjenih izdelkov, kot je sladoled, v manj kot 30 minutah, za nas prinaša posebno priložnost v smislu ciljanja potrošnikov in povečanja prodaje,« pravi. Sicer pa so pri Woltu podrli rekorde v prodaji sladoleda Ben & Jerry's, ko so februarja, ki ni tipičen mesec za uživanje sladoleda, zanje pripravili posebno promocijsko akcijo. »Hitra dostava na dom nam tako omogoča tudi, da odpravimo sezonska nihanja v prodaji,« je povedal Mozetič, Batagelj pa dodal, da Wolt Market tako ni le prodajni, temveč tudi komunikacijski kanal.

»Več ko bo ponudnikov, bolj bodo ti kanali, ki ponujajo naročanje s kavča, zaživeli,« pravi Batagelj, ki tudi opaža, da se je od koronavirusnih let močno povečalo tudi nakupovanje preko mobilnih telefonov. Lani je že 43 odstotkov potrošnikov svoj nakup zaključilo na mobilni napravi, pri čemer si platforme za naročanje, kot je platforma, odrežejo precejšen delež.

Od ozaveščanja uporabnikov do naročniškega modela

Kar zadeva marketinške aktivnosti, po besedah Kaje Koblar v tem trenutku predvsem ozaveščajo uporabnike o tem, kaj njihova trgovina sploh je, pri tem pa uporabljajo sisteme za upravljanje odnosov s strankami (CRM), potisna sporočila in privlačne akcije, s katerimi prepričajo uporabnike, naj preizkusijo njihovo storitev. »Prvi nakupi so vedno malo manjši, gre večinoma za pijače in prigrizke, sčasoma pa se košarice povečajo,« pravi. Wolt je kot prvi na slovenskem trgu uvedel tudi naročniški model po zgledu Netflixa in drugih pretočnih platform, saj za 4,99 evra mesečno omogoča brezplačno dostavo. »To se izplača vsakomur, ki preko nas naroča dvakrat ali trikrat mesečno, zato ne čudi, da so prvi rezultati odlični,« navaja Koblarjeva. Da so prav naročniški paketi prodajni modeli prihodnosti, je prepričan tudi Batagelj.

Tehnologija bo izboljšala kakovost življenja

In kakšen bo potrošnik leta 2030 ali 2040? »Razvoj bo šel v smeri, ki si je danes niti ne moremo predstavljati. Računalniški vid bo doživel velik napredek; preprosto bo skeniral naše hladilnike in zmrzovalnike, ugotovil, česa nam je zmanjkalo, in o tem obvestil dostavljavca, ki bo že prej sklenil pogodbo s proizvajalcem teh pametnih naprav. Tehnologija skupaj s pametno dostavo bo poskrbela za to, da bomo imeli v hladilniku vedno svežo hrano,« napoveduje Batagelj in dodaja, da bodo trgovci morali posebno pozornost nameniti tudi igrifikaciji, da bo nakupovanje živil za potrošnike čim lažje in tudi zabavno.