Do lokalnih dobrot preko Facebooka

Na družbenih omrežjih so nastale skupine, ki jih vodijo srčni ljudje, ki z veseljem pomagajo kmetom prodati svoje pridelke, uporabnikom pa na enem mestu najti živila, s katerimi popestrijo svoj jedilnik. Pogovarjali smo se z Ano Ljubojević in Špelo Krasko Gerbec, ki sta vzpostavili skupnost Mali plac za prihodnost, in Majo Nagode Ambrožič, administratorko skupine Zabojček Logatec – lokalna preskrba Logatca in okolice.

Skupina Mali plac za prihodnost je nastala pred šestimi leti iz preproste želje otrokom oziroma družini ponuditi svežo in lokalno hrano. Sčasoma je skupina prerasla v spletni portal, ki združuje različne ponudnike iz Slovenije in Opuzena na Hrvaškem. Zgodba se je začela, ko je Ana Ljubojević spoznala Marka Šamića, ki je želel v Sloveniji prodajati mandarine iz doline Neretve. Ker so se ji zdele mandarine odlične, je razmišljala, kako bi Šamićevim pomagala in ponudila jih je na Facebooku. Ker dober glas seže v deveto vas, se je »glas« o izvrstnih mandarinah kmalu razširil in nastal je Mali plac, na katerem lahko danes  poleg mandarin kupite še marsikaj drugega. Več kot 11 tisoč ljudi vsak teden na prevzemih po vsej Sloveniji od skoraj dvajsetih ponudnikov kupuje sezonsko sadje in zelenjavo, sokove, ekološko meso, mlečne, pekovske in čebelje izdelke, ekološke testenine, domače štruklje in njoke. Jeseni so se jim pridružili tudi trije gostinci, ki ponujajo že pripravljene obroke.

Ponosni so tudi na eko in vegansko ponudbo, ki je je vsak dan več. Ponudniki, s katerimi sodelujejo že dolgo, so k njim usmerili podobno misleče ali pa jih po priporočilu kupcev poiščejo sami. »V skupini verjamemo v enakost in razpršenost, cena in dostopnost vse ponudbe je enaka v Ljubljani in na vseh preostalih prevzemnih mestih. Naši ponudniki so za nas posebni, k nam jih je pripeljalo srce, z njimi dobro sodelujemo, in zavedava se, da skupaj pišemo lepo in uspešno zgodbo za njih in naše kupce,« sta zadovoljni Ana Ljubojević in Špela Krasko Gerbec.

»V skupini Mali plac za prihodnost je trenutno več kot 11 tisoč ljudi, ki jih povezuje ljubezen do neretvanskih mandarin. Ta mandarine so z leti povezale ljudi in prav zabavno jih je videti, ko se srečajo po dolgih letih po tem, ko so izgubili vse stike,« pravi Ana Ljubojević.

»V prihodnosti bo preskrba s hrano velik problem«

Facebookova skupina Zabojček Logatec – lokalna preskrba Logatca in okolice sicer nima toliko članov kot zgoraj omenjeni Mali plac, deluje pa po podobnih načelih. Maja Nagode Ambrožič se že nekaj časa ukvarja z okoljskimi problemi, ki so posledica človekovega ravnanja. »Gre za onesnaževanje s plastiko, prekomerno potrošništvo, seveda je velik problem tudi način pridelave hrane. Glede na situacijo z okoljem sem prepričana, da bo v prihodnosti preskrba s hrano velik problem. Ljudje se žal tega ne zavedajo dovolj. V okviru projekta Prijazni do okolja – lokalno z manj odpadki se mi je zdelo pomembno, da del projekta namenim tudi povezovanju lokalnih kmetov s kupci. S tem namenom administriram skupino Zabojček Logatec – lokalna preskrba Logatca in okolice,« pravi.

Ugotavlja, da je med ljudmi največ zanimanja za sezonsko hrano: »Vedno znova sem presenečena, ko kakšen kupec sezonske hrane komentira kakovost takšnih živil, ki jih kupi neposredno od kmetov. Navdušeni so nad okusi, vonjem sadja, že sam videz sadja ali zelenjave jih navduši, saj po letih kupovanja živil v supermarketih pozabijo, kakšnega okusa je na primer jabolko, ki je obrano zrelo z drevesa in dostavljeno kupcu v nekaj dneh. To marsikoga spomni na otroška leta in osreči. To so ugotovili tudi v supermarketih, a zaradi načina distribucije in skladiščenja lokalnega sadja in zelenjave v supermarketih kakovost takšnega sadja in zelenjave ni primerljiva s tisto, ki jo dobimo takrat, ko kupimo neposredno od kmeta,« pravi Maja Nagode Ambrožič.

»Ljudje se zavedajo pomena lokalne oskrbe, a to se dogaja prepočasi«

Kljub temu, da med ljudmi vsekakor narašča zavedanje o pomenu lokalne oskrbe, je prepričana, da se to dogaja prepočasi. »Ljudi, ki se redno odločajo za nakup lokalne hrane, je še vedno relativno malo. Razlogi za to so različni – nekateri si jo težje privoščijo, drugi ne zaupajo hrani, ki ni bila industrijsko pridelana … Ja, tudi to se dogaja. Največ pa je takšnih, ki pomena lokalno pridelane hrane ne poznajo dovolj. Tu je potrebno še veliko narediti. Kakšen odnos imajo občani do lokalno pridelane hrane, je odvisno tudi od tega, ali občine in komunalna podjetja, ki upravljajo s tržnicami, vlagajo v promocijo in ozaveščanje ljudi glede lokalno pridelane hrane. V Logatcu imamo žal s tem velike težave, zato vsaka iniciativa, kot je Zabojček Logatec, pride zelo prav,« je prepričana.

Da je ljudi, ki pazijo, kakšno hrano kupujejo, vedno več, se strinjata tudi Ana Ljubojević in Špela Krasko Gerbec: »V naši skupini je največ mladih družin, ki vsakodnevno s svojim zgledom učijo otroke o pomenu zdrave, sezonske in lokalne hrane. Vrata naših ponudnikov so vedno odprta za obisk in ogled. Prav veseli smo vsakega vprašanja o pridelavi in vzreji. Ponosni pa smo tudi na to, da smo preko skupine povezali ponudnike z vrtci, šolami in celo trgovinami z zdravo prehrano.«

»Koronavpliv«

Sogovornice se strinjajo, da je na povpraševanje po lokalno pridelani hrani močno vplivala situacija, v kateri smo se letos znašli zaradi koronavirusa. »Povpraševanje je bistveno zraslo v času prvega vala epidemije. Tudi vrtičkarstvo je bilo takrat v porastu. Se je pa pokazalo tudi to, da imajo ljudje željo po kakovostni hrani, a zaradi hitrega načina življenja ne utegnejo nakupovati lokalne hrane na tržnicah, pri kmetih itd. Ko pa se vse ustavi, si marsikdo z veseljem speče kruh iz moke, ki jo je kupil pri lokalnem kmetu, ali obišče lokalno tržnico, ima čas za dogovarjanje s kmeti. Takrat se vse vrti okoli hrane; kakovostno, lokalno pridelane hrane,« ugotavlja Maja Nagode Ambrožič.

Ana Ljubojević in Špela Krasko Gerbec sta ponosni tudi na to, da so v prvem valu s skupnimi močmi pomagali kmetom, ki jih je izpad prodaje v vrtcih, šolah in gostinskih obratih pustil s polnimi polji in sadovnjaki. »Tako smo recimo skupaj rešili presežek solate in mladega krompirja kmetije Zupan. Ves čas seveda pazimo na spoštovanje ukrepov. Jeseni smo skladno z navodili omejili hkratno število ljudi na prevzemih, podaljšali časovna okna za prevzeme in poskrbeli za splošno varnost vseh udeležencev. Mali plac smo začeli kot malo tržnico velikih ljudi. Vsi skupaj komaj čakamo, da se bomo na prevzemih lahko družili in lahko spet objeli,« zaključita.

Mali plac za prihodnost deluje pod sloganom »Sveže. Srčno. Domače.«

Članek je bil izvorno objavljen v prilogi KuhaMMo po doMMače, ki jo lahko na svoj računalnik ali telefon prenesete v PDF-različici.