Testirali sMMo »Ozempic glasbene industrije«

30 besed + 5 sekund = oda marketingu

Besedilo, ki smo ga zapisali v prompt se glasi: »Oh, kako lepo je delati v marketingu in oglaševanju. Pitchi, roki, nizki proračuni, nujnost, kot da bi bili možganski kirurgi. A vendarle, je to še vedno najlepši poklic, kar jih je.«

Za žanrske usmeritve smo izbrali naj bo pesem: »pop hit, uplifting in mood booster«.

Rezultat? Nekaj kar glasbeno bežno spominja na uspešnico Calvina Harrisa ali pa dueta elektronske glasbe The Chainsmokers.

Glasba, s katero se igraš

»Format prihodnosti,« pravi Mikey Shulman, »je glasba, s katero se igraš, ne le glasba, ki jo poslušaš.« Kot izvršni direktor in soustanovitelj generativnega AI glasbenega podjetja Suno se je Shulman trenutno znašel v vznemirljivem, čeprav morda nehvaležnem položaju: hkrati ga imajo za arhitekta glasbene prihodnosti – in za njenega rablja.

Suno, ustanovljen pred nekaj več kot dvema letoma, uporabnikom omogoča ustvarjanje celotnih pesmi z nekaj besedilnimi pozivi.

Zaenkrat prompt napiši mi skladbo v slogu Taylor Swift, še ne bo prinesel želenega rezultata, a če vpišete »izpovedni pop-country«, ki »se sklicuje na pretekle zveze« ali »javna rivalstva«, bo rezultat zelo primerljiv z diskografijo znane mega zvezdnice.

»Ozempic glasbene industrije – vsi ga jemljejo in nihče noče govoriti o tem«

Generativne AI glasbene storitve so v glasbeni industriji sprožile eksistencialno krizo. Utopična razlaga pravi, da bodo demokratizirale ustvarjalnost. Distopična pa, da bo umetnost zadušena z AI »slopom«, medtem ko bodo ljudje, ki ustvarjajo glasbo, postali odveč.

Kljub temu Shulman pravi, da glasbeniki, s katerimi govori o Sunu, to vidijo kot pomembno novo ustvarjalno orodje in pomoč pri pisanju pesmi. V podkastu 20VC je povedal: »Mislim, da večina ljudi večino časa, ki ga preživijo z ustvarjanjem glasbe, ne uživa.«

To ne pomeni, da glasbeniki v celoti sovražijo ustvarjalni proces, ampak da cenijo orodja, ki lahko odstranijo vsaj del garanja.

Namignil pa je tudi, da ludje Suno vidijo kot »umazano skrivnost«. »Ko ljudi dobiš ena na ena, jim je preprosto lažje to priznati. Nekdo mi je rekel, da smo Ozempic glasbene industrije – vsi ga jemljejo in nihče noče govoriti o tem.«

Seveda pa ostaja strah, da če daš glasbo na Ozempic, bo ta shujšala do ničle.