AI-phoria: Zavod AI-D s prvim posvetom o strateški vlogi umetne inteligence

»Umetna inteligenca ni le tehnološka revolucija, ampak ena ključnih silnic, ki pospešujejo rešitve za največje sistemske izzive,« je uvodoma poudarila direktorica Zavoda AI-D Kaja Kovič. »Ko jo obravnavamo kot strateško infrastrukturo, lahko postane najmočnejši pospeševalnik napredka doslej.«

Standardi, certifikati in vizija države

Člana strokovnega sveta zavoda Daniel Fazlić in Anita Srac sta predstavila zasnovo certifikacij in standardov za podjetja, ki razvijajo rešitve na področju UI v Sloveniji, ter idejo preglednega katastra rešitev.

Klemen Balanč iz Kabineta ministrice za digitalno preobrazbo je predstavil nacionalni program NpUI 2030, s katerim želijo pospešiti razvoj odgovorne umetne inteligence, okrepiti tehnološko in jezikovno suverenost ter zagotoviti, da bo uporaba UI prispevala k blaginji in konkurenčnosti družbe. »Naš cilj je okolje, v katerem UI povečuje odpornost in ne ustvarja novih razpok,« je poudaril Balanč.

Umetna inteligenca v podjetjih: od direktorja za UI do agentov

Igor Verstovšek iz podjetja Cosylab je na konkretnem primeru pokazal, kako vloga direktorja za umetno inteligenco in strateške pobude na področju UI vplivajo na produktivnost v visoko specializiranih okoljih. »UI lahko postane gonilo produktivnosti, če jo v podjetju obravnavamo sistematično in ne kot en sam poskus,« je med drugim izpostavil.

Praktičen pogled v svet agentnih sistemov pa je ponudil Igor Pauletič iz podjetja FrodX. Na primeru agentov, ki prevzemajo naloge podpornih oddelkov, je poudaril, da ne gre za oddaljeno prihodnost. »Ne govorimo o visokoleteči prihodnosti, ampak o čisti sedanjosti,« je dejal in kot primer navedel davčno upravo v ZDA, ki že uporablja agente za reševanje kadrovskih vrzeli.

Pravo, okrogla miza in akademski pogled

Pravna tveganja in obveznosti, ki jih prinaša evropski Akt o umetni inteligenci, je predstavila Lara Nemac iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa, avtorica knjige Umetna inteligenca in delovno pravo. Opozorila je, da »umetna inteligenca v delovno okolje ne prinaša le priložnosti, temveč tudi nova vprašanja odgovornosti in varstva pravic zaposlenih.«

Na okrogli mizi so o trendih in izzivih uporabe UI spregovorili Klemen Selakovič, soustanovitelj start-upa Astra AI in voditelj podkasta AIDEA, Peter Mesarec iz podjetja SEOS ter Daniel Fazlić, pionir na področju združevanja »digitalne pameti« s poznavanjem medijske analitike. Brez dlake na jeziku so razkrili vse slabosti, pa tudi maloštevilne prednosti uporabe UI.

Strokovni del je sklenil dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki je predstavil razvoj računalniškega vida, od prepoznavanja objektov do napovedovanja ekstremnih vremenskih pojavov. Poudaril je, da je »močna akademska skupnost ključna za dolgoročno konkurenčnost na področju UI«.

AI-phoria kot začetek skupnosti

Kaja Kovič je poudarila, da je cilj Zavoda AI-D povezati prakso, raziskave, podjetja, državo in posameznike v skupen ekosistem UI prihodnosti. »AI-phoria je šele začetek,« je dejala in udeležence (pa tudi bralce tega članka) povabila k aktivnemu soustvarjanju odgovorne, trajnostne in progresivne umetne inteligence ter »k vključitvi v zavod, ki bo te cilje uresničeval tudi skozi prihodnje dogodke in delavnice.«