Bodo UI-manekenke postale nova realnost?

UI-kampanjo so razvili v agenciji Seraphinne Vallora, kjer trdijo, da še vedno sodelujejo z resničnimi modeli, vendar UI ponuja večjo učinkovitost in kreativno svobodo. Guess se na kritike ni odzval, Vogue pa zatrjuje, da UI-modeli niso bili uporabljeni v uredniških vsebinah.

Plavolasa Vivienne in temnolasa Anastasia v oglasih za blagovno znamko Guess.

»Za vse obstajata pravi čas in kraj. Tudi za umetno inteligenco.«

Eva Gjörek, kreativna direktorica v Agenciji 101, je za MM dejala, da je poteza znamke Guess in revije Vogue »zanimiva, a ne nepričakovana, zlasti v času, ko javnost ostro obsodi vsak korak čez ali blizu meje družbene sprejemljivosti in politične korektnosti – najaktualnejši primer je kampanja znamke American Eagle s Sydney Sweeney. Delno zaradi vse večje prisotnosti umetne inteligence na vseh področjih življenja, delno pa zaradi trenutnih lepotnih standardov, ki se od originalnosti vse bolj premikajo v smer popolnosti. To koristi umetni inteligenci, ki pri ustvarjanju zelo rada sledi stereotipom. Guessov UI-model tako, z izjemo nekaj podrobnosti v predelu rok, deluje zelo prepričljivo, saj se dobro zlije s podobami, ki jih vsakodnevno srečujemo v medijih in na družbenih omrežjih.«

Kot dodaja, za vse obstajata pravi čas in kraj, tudi za umetno inteligenco.

»Ta je lahko odlično orodje, ki poenostavi, popestri ali personalizira izkušnjo, toda treba jo je uporabljati pametno. Prav modne znamke in revije so se v preteklosti največkrat znašle na udaru kritik, ker postavljajo nemogoče lepotne standarde s prekomernim fotošopiranjem, uporaba UI pa je v tem kontekstu še bolj problematična. Najbolj zaskrbljujoče pri vsem skupaj pa je, da objava oglasa z UI-modelom ni bila uredniška odločitev Voguea. S precej nepremišljeno potezo so umetni inteligenci tako zdaj odprli vrata v svoj svet,« je prepričana Eva Gjörek.

»Kot pri vsakem orodju moramo zares vedeti, zakaj UI uporabljamo«

Po mnenju Julije Somrak, kreativne direktorice v DROM agency, je UI že del oglaševalske realnosti in je ne vidi kot rešiteljico, niti ne kot grožnjo. »Je orodje. Kot pri vsakem orodju pa moramo zares vedeti, zakaj ga uporabljamo. Kaj s tem sporočamo, kaj s tem dodajamo kampanji in predvsem, ali s tem ustvarjamo dodano vrednost. V primeru Guessove kampanje sklepam, da je glavni razlog optimizacija (khmm, rezanje stroškov) in popoln nadzor nad produkcijo (khmm, videzom, ki je zmerno do pretežno nerealen). Ampak ali takšen nadzor vodi do komunikacijskega paradoksa in namesto pristne povezave blagovne znamke s potrošniki poglablja odtujenost?« se sprašuje.

In doda, da raziskave jasno kažejo, da se samopodoba krha in to pri vse mlajših generacijah. »Znamo akterji in akterke oglaševanja UI-orodja uporabljati tako, da to izboljšamo? Takim vprašanjem moramo nameniti več pozornosti in časa, pa tudi poguma,« meni.