Novi Turingov test

OpenAI ne razvija več zgolj sistemov za razumevanje jezika ali prepoznavanje slik — zdaj odkrito cilja na stroje, ki bodo sposobni opravljati katero koli človeško nalogo tako dobro ali celo bolje kot mi.

Govorec in serijski podjetnik Peter Hinssen je na LinkedInu zapisal: »Do nedavnega je bil AGI domena piflarjev, vizionarjev in piscev znanstvene fantastike. Danes pa se ta izraz nenadoma pojavi v uradnem sporočilu za javnost najvplivnejšega UI-podjetja na svetu. Kot da gre za nekaj povsem običajnega. Kot da pravijo: hej, skoraj smo že tam.«

Po besedah Billa Gatesa morda v desetletju ne bomo več potrebovali zdravnikov ali učiteljev – vsaj ne v obliki, kot jih poznamo danes. UI bo diagnosticirala bolezni, predlagala terapije, odgovarjala na vprašanja pacientov, oblikovala učne načrte, jih prilagajala posameznikom in jih neprestano izboljševala. Ljudem bodo ostale toplina, empatija in prisotnost – če si bomo sploh še pripravljeni za to vzeti čas.

Enoosebni samorog

Medtem pa Silicijeva dolina stavi na povsem nov mejnik: prvega enoosebnega »samoroga«. To je zagonsko podjetje, vredno milijardo, ki ga vodi en sam človek, obdan z množico UI-jev, ki programirajo, prodajajo, sklepajo pogodbe, oblikujejo vizuale in skrbijo za komunikacijo. Brez napihnjenih ekip stotih ljudi, brez neskončnih krogov financiranja, brez Slackovih kanalov polnih nesporazumov. Samo ena oseba z vizijo – in neizčrpna vojska digitalnih sodelavcev.

Celotna UI-industrija se nagiba v smeri agentov. Po generativni UI, ki je znala ustvarjati besedila in slike, prihaja naslednji korak: UI, ki zna narediti stvari – izvesti plačila, rezervirati potovanja, se dogovoriti za termine ali celo upravljati druge UI-je. Agenti ne posnemajo – oni delujejo.

V tej luči se klasični Turingov test zdi zastarel.

Že leta 1950 je Alan Turing postavil preprosto, a globoko vprašanje: »Ali lahko stroji razmišljajo?« Ker je »razmišljanje« težko opredeliti, je zasnoval praktični test: če stroj zna voditi pogovor, ki ga ne moremo ločiti od človeškega, ga lahko štejemo za inteligentnega. Danes se pogovarjamo z modeli, ki se brez težav izdajo za ljudi. Pišejo prošnje za službo, flirtajo v aplikacijah za zmenke, tolažijo po razhodih – in pogosto sploh ne opazimo, da niso ljudje.

Turingov test? Lahko rečemo, da je opravljen.

UI-orodja, ki namesto nas služijo milijone

Kaj bi torej moral biti novi Turingov test?

Po mnenju Mustafe Suleymana, soustanovitelja DeepMinda in avtorja knjige The Coming Wave, je odgovor preprost. Dajte umetni inteligenci 100 tisoč dolarjev zagonskega kapitala, dobršno količino grafičnih procesorjev, račun na Amazonu in navodilo: »Vrni se čez mesec dni z milijonom dolarjev. Začni trgovati.« Brez igric, brez iluzij. Samo: pojdi v resnični svet. Deluj. Ustvari. Rasti.

Temelji dela in gospodarstva se pred našimi očmi spreminjajo – hitreje, kot smo si kdaj koli predstavljali.

Ethan Mollick, profesor na Whartonu in eden od vodilnih glasov na področju UI in prihodnosti dela, vidi, kaj prihaja. UI ne opisuje kot orodje, temveč kot pripravnika –neustavljivega digitalnega sodelavca, ki neprestano povzema poročila, raziskuje trg, pripravlja predstavitve in načrtuje strategije. Kot pogosto pravi: »Danes vsak dela z ekipo – tudi če delaš sam.«

Meja med samostojnim podjetnikom in mini multinacionalko hitro izginja. Kar danes zahteva deset ljudi, bo kmalu zmogel en človek in deset UI-orodij. In ne dolgo zatem – morda celo brez tistega enega človeka.

Medtem ko ustvarjamo portrete svojih hišnih ljubljenčkov v stilu Studia Ghibli in akcijske UI-figurice sebe in sodelavcev, ne moremo več prezreti pomembnih vprašanj. Kaj se zgodi, ko se združita umetna inteligenca in kapital, človeško delo pa postaja vse bolj odvečno? Kaj, če bodo najučinkovitejši »zaposleni« tisti, ki ne potrebujejo spanja, odmorov za kavo ali starševskega dopusta? Kaj, če produktivnost postane eksponentna – a samo za tiste, ki imajo dostop do pravih modelov?

Kajti prava motnja ni v tem, da nas bo UI nadomestila. Temveč v tem, da bo nekaterim omogočila nepredstavljivo prednost, ostale pa pustila daleč zadaj. Tisti, ki bodo posedovali ali znali obvladovati to novo inteligenco, bodo imeli prednost, ki ne bo le velika, temveč eksponentna.

Kot je že dolgo pred pojavom AGI opozarjal Alan Turing: »Vidimo lahko le kratko razdaljo pred seboj, a na tej razdalji je veliko, kar je treba postoriti.«

Članek Novi Turingov test je zasnovan na zapisu Petra Hinssena.