Moč trenutka, ki navdihuje

Vroče poletje 2012 si bom zapomnil po več stvareh. Poleg enega od hujših vročinskih valov v Sloveniji je dozorela tudi ideja, da je treba nujno nadaljevati s tekmovanjem za najboljše dogodke. S projektom smo začeli namreč sredi januarja in sama ideja in koncept sta me tako navdušila, da je tisto poletje ideja dobila podobo, kakršno poznamo danes. Tistega leta sem prvič od blizu doživel festival EUBEA, rojen leta 2009. Očaral me je s svojo strukturo tekmovanja, edinstvenim konceptom žirije in predvsem s karizmatično energijo ustanovitelja Salvatoreja Sagoneja. V meni se je prižgal nemir – občutek, da moram nekaj podobnega ustvariti tudi pri nas, v že dobro uveljavljeni regiji Nove Evrope. Takrat me je prešinilo – in ta občutek me spremlja še danes –, da brez takšnega festivala država preprosto ne more biti resna in konkurenčna na področju dogodkov. Zato ni bilo naključje, da so festivali obstajali le v državah, ki so bile takrat merilo odličnosti: v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Italiji in Avstriji ...

Česa podobnega niso ponujali niti veliki evropski in globalni dogodki, kot sta IMEX ali IBTM. Najbolj pa me je prevzelo srečanje z družino »eventarjev«, ki mi je bila blizu ne le po načinu dela, temveč tudi po življenjskem slogu in podiranju tabujev. Vse skupaj je dišalo po tistem sproščenem, a izrazitem slogu – nekakšnem »creative casual«.

Zdi se neverjetno, da je osnovni koncept prestal preizkus časa in danes tudi umetne inteligence. Včasih imam občutek, da je čudež, da je tekmovanje v živo še vedno vitalno – kot prastari upornik, ki se noče predati. Daje nam dovoljenje za sanjanje, priznanje napak, za spraševanja in refleksijo, za ustvarjanje območja svobode in iskanje pristnosti.

Tekmovanje za najboljše dogodke kot teater

Tekmovanje za najboljše dogodke neposredno povezujem s teatrom. Ta beseda izvira iz grške theatron (θέατρον), kar pomeni prostor za gledanje. In prav to je bil naš namen od samega začetka – ustvariti kraj, kjer bodo organizatorji dogodkov gledali v ustvarjalno, duhovno in družbeno rentgensko sliko svojega časa. Hkrati pa tudi prostor, ki kolegom razkriva resnico o življenju in družbenem trenutku, v katerem živimo.

Lahko bi rekel, da sem si tekmovanje izmislil tudi za lasten užitek, za lastno preverjanje svoje, naše regijske konkurenčnosti. Najbolj me je letos razveselil dolgoletni član žirije tekmovanja, ki je letošnji izbor označil za najboljši v zgodovini. Zato sem na prijavljena dela neizmerno ponosen. Tudi na rekordno število domačih projektov, na katere bomo prihodnji teden zagotovo zelo ponosni.

Iskreno se veselim pitchanja v živo, ki bo letos potekalo na Ljubljanskem gradu, v ponedeljek, 8. septembra 2025. Navdihujoči projekti neposredno vplivajo na moje telo – pospešijo mi srčni utrip, povzročijo mravljince na koži, včasih pa tudi neustavljivo željo po spodbujanju, celo glasnem navdušenem vzklikanju. Skoraj kot na rock koncertu. Najboljši projekti se dotaknejo mojih čustev. Na različne načine me vržejo iz cone udobja, me vznemirijo ter prebudijo žalost, veselje, jezo, strah – in velikokrat tudi ljubezen.

Vznemirijo pa tudi moj um in dušo, s katero se projekti v resnici pogovarjajo. A le, če so zares dobro predstavljeni – ne zgolj skozi lepe fotografije, temveč tako, da vzpostavijo iskren dialog z menoj in seveda z žirijo. Skoraj vedno gre za projekte, ki niso ustvarjeni le zaradi profita, časti ali slave, temveč zaradi moči in energije, ki jo dogodki nosijo v sebi, saj so prav dogodki eden izmed univerzalnih jezikov, ki jih razumejo prav vsi.

Nagrajuje in kaznuje

Tekmovanje pa, seveda, ostaja tekmovanje – nagrajuje kreativne, vztrajne, drzne in predrzne, a hkrati zna kaznovati bahave, prazne in samovšečne. Je nepredvidljivo kot življenje samo: zna presenetiti, razveseliti, včasih pa tudi razočarati.

Dogodki imajo moč, da nas pretresejo, razveselijo, nam nastavijo ogledalo in nas za trenutek odmaknejo od vsakdanjosti. Tekmovanje je v resnici le izgovor, da se srečamo, prisluhnemo drug drugemu in se prepoznamo v zgodbah, ki jih ustvarjamo.

Morda je prav zato občutek ob razglasitvi zmagovalcev tako poseben – ker ne gre samo za nagrado, temveč za priznanje, da smo vsi skupaj del skupnosti, ki jo povezuje naše tekmovanje.

Že štirinajst let povezujemo najlepše zgodbe dogodkovne industrije ter spodbujamo ljubezen in strast do organizacije dogodkov. Zato komaj čakam trenutek, ko se bomo znova zaljubili v najboljše dogodke v regiji. Najboljši dogodki so tisti, ki nas spremenijo.