Če izključimo koronakrizo, si bo oglaševalski svet leto 2020 zagotovo zapomnil tudi po pogumni akciji Burger Kinga »Plesnivi Whopper« (»Moldy Whopper«). No, za nekatere ne pogumni, temveč kar samomorilski.
Veriga restavracij s hitro prehrano Burger King je konec uporabe umetnih konzervansov in ojačevalcev okusa napovedala s svojo najdrznejšo oglaševalsko akcijo doslej. V oglasih je namreč uporabila fotografije »whopperja«, svojega najbolj znanega hamburgerja, z obilico plesni na njem. »V oglaševanju sta le dve obdobji: oglasi pred Burger Kingovim plesnivim whopperjem in oglasi po njem,« je o akciji pomenljivo zapisal novinar AdWeeka David Griner.
Burger Kingu drzne oglaševalske akcije (med najpredrznejše lahko vsekakor štejemo redno »trolanje« velikega tekmeca McDonald'sa), ki so bile nagrajene s številnimi kanskimi levi, seveda niso tuje. A še noben oglas do zdaj ni bil tako tvegan, tako pogumen in tako drzen kot ta, na katerem je popolnoma plesniv hamburger. Skratka, popolno nasprotje slastnih hamburgerjev iz drugih oglasov. Kako sicer drugače učinkovito odgovoriti na očitke, da so izdelki hitre prehrane tako »podprti« z umetnimi konzervansi, da so tudi po 10-ih letih videti kot iz pečice?
Vsak oglas, sicer delo agencij David Miami, Ingo (del partnerstva med mrežama Ogilvy in Grey) in Publicis, prikazuje Burger Kingov ikonični burger, katerega sestavine načenja plesen. Transparentnost ponazarjajo s ciklom plesnenja, torej od dneva, ko so ga spekli, do dneva, ko so ga – plesnivega – fotografirali. Akcija tako vedno bolj ozaveščenim potrošnikom sporoča, da je Burger King že prenehal uporabljati umetne konzervanse v večini evropskih restavracij, do konca leta pa naj bi to storili tudi v ZDA. Oglasi pa niso razdelili le potrošnikov, temveč tudi marketinško stroko. Še en razlog več, da smo se z Jorgom Riommijem, glavnim kreativnim direktorjem za območje Srednje in Vzhodne Evrope v Publicisu poglobili v njen nastanek.
»Osebno ne verjamem, da bi ideja kadar koli preživela fazo testiranja. Tako kot večina inovativnih, pogumnih in izvirnih idej običajno ne gre čez ta filter povprečnosti,« je prepričan Jorg Riommi, glavni kreativni direktor za območje Srednje in Vzhodne Evrope v Publicisu.
Oglaševalska akcija je prekršila praktično vsako pravilo v oglaševanju hrane. Koliko raziskav ste opravili pred projektom?
Na srečo nobene, bi rekel. Sploh, če z raziskavo mislite testiranje. Osebno ne verjamem, da bi ideja kadar koli preživela fazo testiranja. Tako kot večina inovativnih, pogumnih in izvirnih idej običajno ne gre čez ta filter povprečnosti. Če se izrazim z besedami Fernanda Machada (direktorja marketinga v Burger Kingu, op. p.): »Ideja je proti vsem oglaševalskim pravilom. Zato mi je všeč.« Mislim, da so takšne drzne ideje stvar občutka in osebne odgovornosti odločnega in pogumnega direktorja marketinga. Bolj kot pa recimo razširjene »komisije«.
Kako ste sploh prišli do te ideje? Kakšna izhodišča v oglaševalskem brifu ste dobile agencije?
Ideja se je porodila iz enega od štirih enovrstičnih brifov, ki jih Fernando Machado uporablja za »brifiranje« partnerskih agencij po svetu. To je pravzaprav postal vodič po identiteti blagovne znamke Burger King. Njihovo komunikacijo lahko razdelimo na štiri glavna področja: whopper kot »junaški« izdelek, peka na ognju, da so ljudje zvesti sami sebi (»have people be their way«) in najnovejša – naša hrana je prava. Iz te zadnje, ki je resnično nova in je potrebovala več let »popravkov« pri izdelkih, je nastala akcija »Plesnivi Whopper«.
Kako ste uresničili idejo, ko je bila enkrat potrjena?
Kot ste verjetno prebrali v medijih, je ideja plod dela več agencij; to so Publicis Romunija in Španija, Ingo Stockholm in David Miami. Zametke ideje je agencija David predstavila že pred tremi leti. Vendar takrat izdelek s sporočilom, da je brez konzervansov, ne bi naletel na takšno odmevnost na večini trgov. Že ko sem prvič videl idejo, lahko rečem, da je bila tema povsem enaka, torej plesnivi burger. Vendar pa je bila izvedba drugačna; zadeve so se odvijale druga ob drugi. Pol leta pred začetkom akcije je podobno idejo predstavila tudi agencija Ingo, ampak tokrat je bil izdelek pripravljen na takšno trditev. Zato so z idejo nadaljevali. Prav takrat pa je Publicis predstavil podobno različico ideje z elementi v konceptu, naslovih, makro postavitvah in fotografiji, zelo podobnimi tistim v končni izvedbi. Tudi direktorju marketinga Machadi so se zdele zelo »močne« in je zato pozval vse tri agencije k sodelovanju. Akcija je tako resnično zmes »delčkov«, ki so jih prispevali vsi trije partnerji.
Kakšen je bil načrt medijskega zakupa?
Medijski načrt je vključeval širok nabor objav v medijih in oglaševanje na zunanjih površinah ter na spletu tako nacionalno kot mednarodno. Vendar pa sam resnično vrednost te oglaševalske akcije vidim v njeni moči v odnosih z javnostmi in deljivosti. Kot ste videli, se je zahvaljujoč Burger Kingovemu piarovskemu ustroju razširila kot požar, pri čemer je veliko seveda prispevala tudi narava same ideje. Takoj je prekoračila meje oglaševanja in zakorakala v širšo javnost in medije ter ustvarila novo kulturo.
Akcija je imela na milijone organskih ogledov. Kako pa je vplivala na podobo blagovne znamke in prodajo?
Rezultati so delno predstavljeni že v predstavitvenem videu. Prodaja se je stalno povečevala, z njo pa tudi podoba znamke.
Če bi morali izpostaviti eno stvar, kaj ste se vi sami naučili iz te oglaševalske akcije?
Moje največja lekcija je, da ni nič nemogoče. Še ko sem pred prihodom k Publicisu delal v agenciji Saatchi&Saatchi, sem živel s tem duhom. Dobra ideja najde pot, da zaživi, in ta edinstveni primer dobrega sodelovanja štirih agencij iz dveh različnih mrež pod navdihujočim vodstvom Fernanda Machada je dokaz za to. Združili smo se za dober namen, torej izboljšanje kakovosti hitre prehrane, in idejo, s katero se je to uresničilo.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Društvo SOS telefon je v sodelovanju z agencijo Pristop in agencijo NuFrame oživelo eno od ljubljanskih fasad in odkrilo to, kar večkrat ostane zamolčano in spregledano.
Vprašanje, ali se znamkam danes bolj splača oglaševati na Meti ali Googlu, se zdi na prvi pogled logično, a je po mnenju Nastje Horvat Ižanc, direktorice digitala v agenciji OMG d.o.o., preozko.
Po podelitvi nagrad Netko 2026 smo se pogovarjali z Romanom Krušičem, starejšim svetovalcem za spletne rešitve v agenciji Spletna postaja, ki je tretjič zapored prejela nagrado za naj agencijo.
Društvo SOS telefon je v sodelovanju z agencijo Pristop in agencijo NuFrame oživelo eno od ljubljanskih fasad in odkrilo to, kar večkrat ostane zamolčano in spregledano.
Vprašanje, ali se znamkam danes bolj splača oglaševati na Meti ali Googlu, se zdi na prvi pogled logično, a je po mnenju Nastje Horvat Ižanc, direktorice digitala v agenciji OMG d.o.o., preozko.
Po podelitvi nagrad Netko 2026 smo se pogovarjali z Romanom Krušičem, starejšim svetovalcem za spletne rešitve v agenciji Spletna postaja, ki je tretjič zapored prejela nagrado za naj agencijo.
Eva Stopar in Juš Šoltes sta dvojec, ki stoji za idejo o »osvežitvi« oglasa, ki je verjetno vtisnjen v spomin prav vsakega Slovenca. Povabila sta nas v zakulisje nastajanja rendicije ikoničnega oglasa iz leta 2003.
S Tjašo Kolenc Filipčič, izvršno direktorico področja za trženjsko in korporativno komuniciranje ter izkušnjo stranke v Zavarovalnici Triglav, smo se pogovarjali o rešitvah, ki so nastale v okviru SOZ-ovega natečaja Mladi kreativci.
Na letošnjem natečaju za mlade kreativce sta žirijo z idejo »Direkt pred faksom« najbolj prepričala oblikovalka Amber Škrabec in tekstopisec Gašper Potočnik. Zmaga jima je prinesla udeležbo na mednarodnem tekmovanju Young Lions v Cannesu.
Vprašanje, ali se znamkam danes bolj splača oglaševati na Meti ali Googlu, se zdi na prvi pogled logično, a je po mnenju Nastje Horvat Ižanc, direktorice digitala v agenciji OMG d.o.o., preozko.
Spomladi 2024 se je Mojca Randl odločila, da je čas za slovo od Formitasa in s tem tudi od oglaševalskega sveta, mi pa smo preverili, kako o tem svetu razmišlja danes.
Ob izidu svojega drugega studijskega albuma Lava je Masayah za nas spregovorila o tem, kako gradi svojo osebno znamko in prisotnost na družbenih omrežjih, pa tudi o tem, zakaj si včasih želi vrnitve v čas pred njimi.
Denis Potočnik, marketing manager v podjetju Alpe Panon in vodja marketinga v McDonald’su Slovenija, pravi, da je njegova pot nekoliko drugačna, kot je to običajno. Že od prvega dne je namreč zvest McDonald’su.
Ian Hotko je 17-letni plesalec iz Maribora, ki je pred petimi meseci s svojim nastopom v Los Angelesu pritegnil pozornost svetovne plesne scene. Z njim smo se pogovarjali o disciplini, prepoznavnosti in grajenju osebne znamke.
Bojan Amon tokrat o govoricah: »Pogovorni znani 'trači' so del človeške družbe, odkar pomnimo, in se v prvi vrsti nanašajo na povsem nedolžne pogovore med sorodniki in prijatelji ... «
»Biti ponosen na nekaj, kar si naredil, je lepa stvar. Četudi samo za trenutek. To zimo sem bil po dolgem času spet ponosen na oglas, ki sem ga naredil,« piše Drago Mlakar, tokratni MM-ov kolumnist.
Društvo SOS telefon je v sodelovanju z agencijo Pristop in agencijo NuFrame oživelo eno od ljubljanskih fasad in odkrilo to, kar večkrat ostane zamolčano in spregledano.
Vprašanje, ali se znamkam danes bolj splača oglaševati na Meti ali Googlu, se zdi na prvi pogled logično, a je po mnenju Nastje Horvat Ižanc, direktorice digitala v agenciji OMG d.o.o., preozko.
Po podelitvi nagrad Netko 2026 smo se pogovarjali z Romanom Krušičem, starejšim svetovalcem za spletne rešitve v agenciji Spletna postaja, ki je tretjič zapored prejela nagrado za naj agencijo.
Naroči se na novičnik
+ dostopaj do najnovejših vsebin
Your subscription could not be saved. Please try again.