Izzivi digitalizacije: Ni nam treba skočiti na vsak vlak

Jure Bračko, direktor strateškega marketinga in komuniciranja v Novi KBM, je že na samem začetku pogovora poudaril zanimivo dejstvo, povezano z digitalizacijo oz. digitalno preobrazbo podjetij: »Gre za področje, na katerem nenehno poskušaš biti en korak spredaj, pa vedno znova ugotoviš, da si v resnici en korak zadaj.« Po njegovem mnenju so v procesu digitalne preobrazbe ključne tri stvari: biti moraš hiter, agilen in enoten, spremeniti miselnost pri zaposlovanju kadrov in gojiti kulturo stalnega učenja. »Zlasti na slednjem področju moramo spremeniti naše razmišljanje in dojeti, da ni nič narobe, če nečesa ne znaš in če nekaj sprašuješ. Nihče nima odgovorov na vsa vprašanja in to je logično, zato moramo spodbujati kulturo učenja,« je prepričan.

S tem se strinja tudi Alenka Bešter, direktorica digitalnega trženja in vsebin v Zavarovalnici Triglav, ki pravi, da je danes nemogoče biti marketinški samorog, ki zna vse. »Področje marketinga se je zelo specializiralo. Če smo v osnovi izhajali iz področja komuniciranja, se danes pogovarjamo z IT-jevci, z ekipo CRM, vsi bi naenkrat morali biti strokovnjaki za podatke ... Pojavilo se je ogromno specializiranih področij, strokovnjakov zanje pa na trgu ni, zato prihajamo do spoznanja, da jih bomo morali vzgojiti sami. Tu se bo po mojem mnenju spremenila tudi vloga agencij in menim, da bomo morali začeti sodelovati bolj dolgoročno v smislu načrtovanja strateških korakov in ne le iz kampanje v kampanjo,« pravi.

Agencijsko področje je na okrogli mizi zastopala Nina Tanhofer, direktorica digitalnih komunikacij v agenciji Herman & partnerji, ki je povedala, da sama pričakuje nekakšno evolucijo agencij. V prihodnosti jih vidi v vlogi svetovalca in podpornika blagovne znamke in ne toliko v operativni vlogi.

Novi trendi da, a ne za vsako ceno

Ker se digitalno področje nenehno razvija in se pojavljajo vedno novi kanali in novi trendi, so se sogovorniki dotaknili tudi vprašanja, v kolikšni meri jih je smiselno uvajati in kdaj je kakšnemu trendu dobro reči »ne«. Nina Tanhofer pravi, da sama ni navdušena nad trendi, ki se pogosto izkažejo za muhe enodnevnice, zato ne odobrava tega, da se na primer pojavimo na vsakem novem kanalu le zato, da bomo na njem prisotni, ampak mora biti vsaka noviteta tehtno premišljena. Enako meni Alenka Bešter, ki pravi, da je narediti nov profil na TikToku še najlažje – težko pa je »peljati« neko dolgoročno zgodbo.

Jure Bračko pa je opozoril, da uvajanje novosti in novih komunikacijskih kanalov na področje digitalnega marketinga prinaša tudi kup izzivov. Mednje sodijo tudi finančne in kadrovske omejitve, pa tudi pomanjkanje znanja, zato moraš o tem, v katero smer se boš podal, razmišljati tudi na podlagi tega.

Med blagovnimi znamkami, ki so enega od trendov odlično izkoristile, je Argeta, ki je v zadnjih mesecih presenetila z lastnimi nezamenljivimi žetoni oz. NFT-ji, ki so jih poimenovali Argettyji. Živa Deu, vodja digitalne strategije v strateški poslovni enoti namazi v Atlantic Drogi Kolinska, je povedala, da so se za to odločili, ker so v NFT-jih videli priložnost, da skomunicirajo dejstvo, da je pašteta Argeta sodoben in inovativen namaz, na ti dve lastnosti pa ne stavijo le na področju razvoja izdelka, ampak tudi na drugih področjih. »Zaznali smo, da je buzz, ki ga povzročajo NFT-ji, dovolj močan, da ne zanima le mladih, ampak tudi širšo javnost, kar se je izkazalo za resnično,« pravi.

V pričakovanju metavesolja

Med trendi, o katerih se govori, so v zadnjem času čedalje pogostejši tudi metavesolje ter virtualna in obogatena resničnost. Sogovorniki so se pogovarjali tudi o tem, ali gre le še za enega od komunikacijskih kanalov, ki se jim bo treba posvečati v prihodnje in ali bo metavesolje dejansko predstavljajo našo prihodnost. Nina Tanhofer meni, da je to odvisno od blagovne znamke. »Če bo znala uporabniku razložiti metavesolje in če gre za panogo, ki bo znala to izkoristiti – na primer modno panogo, potem bo to zanje odlično. Ne predstavljam pa si, kako bi metavesolje v svoj prid izkoristila na primer zavarovalnica. Da se lahko nadejamo metavesolja je sicer po mojem mnenju neizogibno, vprašanje pa je, kdaj in v kakšnem obsegu se bo to zgodilo,« pravi in z njo so se strinjali tudi drugi govorci.

Živa Deu na metavesolje gleda kot na nekaj, na kar so v podjetju pozorni, pridružili pa se mu bodo, ko in če bo čas pravi. Tudi Jure Bračko misli enako: »Kakšno bo metavesolje in kaj vse bo ponujalo, bodo pokazali oglaševalski giganti, mi pa bomo le pametno sledili,« je nasmejal poslušalce. Alenka Bešter pa je dodala, da je prepričana, da se bo tehnologija pospešeno razvijala, predvsem na področjih, kjer bo za uporabnike predstavljala neko dodano vrednost.

Ne le priložnosti, tudi pasti

Ob koncu so se v pogovoru dotaknili še pasti procesov digitalizacije. Po mnenju Žive Deu je »nevarnost« predvsem v tem, da ne »skočimo na vsak vlak«, ampak da ocenimo, kateri kanali imajo resnično moč in med njimi izberemo prave. Še ena od pasti je po njenem mnenju tudi zbiranje podatkov, vprašanje zasebnosti pa je poudarila tudi Alenka Bešter. Po besedah Jureta Bračka je potrebno predvsem upoštevati dejstvo, da v digitalnem marketingu ni mogoče vsega izmeriti, kot predstavnik bančnega sektorja pa je opozoril tudi na nevarnost prevar (ki se v slogu in celo obsegu Tindler Swindlerja dogajajo tudi v Sloveniji)  

Nina Tanhofer je sklenila z mislijo, da bi morali aplicirati miselnost manj je več, graditi trdne ekipe, poudariti pomen bolj strateškega razmisleka in, kot že rečeno – ne skočiti na vsak vlak, ki pripelje mimo.