10 tehnoloških trendov, ki bodo do leta 2030 spremenili naša življenja

Te se bodo zrcalile v razvoju novih področij, ki bodo omogočila kaljenje novih storitev, predvsem na področju implementacije danes še neznanih storitev 5G v pametnih omrežjih za končne potrošnike. Vizija divizije Ericsson Research sloni na napredku umetne inteligence (UI) in tehnologijah mobilne komunikacije, ki bodo omogočale medsebojno povezljivost pametnih naprav in varen prenos komunikacij znotraj omrežij prihodnosti. V sklopu tega procesa naj bi bili bolj osredotočeni in pozorni na potrošnikove potrebe, kar temelji na potrošniški napovedi, da bo pametna povezljivost omogočila storitve, ki presegajo današnjo širokopasovno mobilno izkušnjo.

Trendi, ki jih ljudje pričakujemo, so:  

1. Robotska telesa: 76 % potrošnikov napoveduje, da se bomo kmalu lahko zanašali na pametne obleke za podporo telesne drže med vsakodnevnimi aktivnostmi. Prihodnost gibanja in pravilne telesne drže se tako skriva v eksoskeletih, ki bodo temeljili na vse cenejših čipih umetne inteligence, lažjih baterijah in omrežjih 5G.

2. Angeli varuhi: Tri četrtine vprašanih verjame, da bodo varuhi zasebnosti v prihodnje upravljali osebne podatke na način, da bodo ti pustili minimalni digitalni odtis, preslepili nadzorne kamere in zatrli elektronsko vohljanje. Omrežni sledilci predmetov, ki bodo našli ukradene ali izposojene stvari, bodo postali naši pametni skrbniki, uporabljala pa bi jih večina vprašanih.

3. Robotske soseske: 78 % vprašanih verjame, da bodo alarmi v soseskah medsebojno povezani in bodo ob potencialnih grožnjah lahko opozorili tudi sosede. Avtomatsko povezovanje bo okrepilo varnost sosesk in posledično tudi sosedsko kolegialnost v realnem življenju, ne zgolj virtualno. 

4. Trajnostni roboti: Vremenski pojavi bodo v prihodnje prešli v ekstreme. 82 % vprašanih verjame, da bodo naprave kmalu omogočale izmenjavo informacij in nas pravočasno opozorile na prihajajočo točo, hudournike ali druge izjemne vremenske pojave. Prav tako je skrb vzbujajoča dostopnost globalne populacije do pitne vode. Polovica vprašanih verjame, da bomo do leta 2030 lahko uporabljali naprave za prečiščenje vode, ki se bodo samodejno prilagodile novim onesnaževalcem in se učile novih shem čiščenja z izmenjavo podatkov z drugimi čistilnimi napravami.

5. Domači uradniki: Neprekinjeno delo od doma bo prihodnost, ki jo je pandemija že letos prinesla v globalna mesta. Nekateri to vidijo kot prisilo, spet drugi s tem prihranijo dragocen čas prevoza v in iz službe, vsi pa se strinjajo, da delo od doma predstavlja nove izzive. 79 % vprašanih verjame, da bodo pametni zvočniki okoli domače pisarne kmalu projicirali zidove, ki preprečujejo hrup. 9 od skupno 10 zaposlenih bi uporabljalo medsebojno povezane pametne pisarniške sisteme v domačem okolju, a obenem 6 od skupno 10 zaposlenih meni, da bi ti lahko nanje vplivali negativno. Službeni izzivi ne bodo izginili, pričakujemo pa lahko njihov zasuk v nove smeri.

6. Pojasnjevalci: Razumevanje strojnega učenja naprav je za mnoge neznanka. Prav zato obstaja zahteva po razumevanju tehnologije, ki naj bi v prihodnje pojasnjevala uporabnikom, kako je prišla do določenih rezultatov. 86 % vprašanih pričakuje, da bodo aplikacije na pametnih telefonih uporabnikom pojasnile, katere osebne podatke shranjujejo in kako bodo ti uporabljeni. 46 % uporabnikov virtualnih asistentov verjame, da bo to področje do leta 2030 tudi pravno urejeno. Finančno področje prav tako mnogim predstavlja izziv. Več kot 8 od 10 vprašanih napoveduje, da bodo menedžerski sistemi za upravljanje financ pojasnjevali, kako se upravljajo naše naložbe.

7. Neprekinjena povezljivost: Pandemija nam je razkrila, kako odvisni smo od povezljivosti, kljub temu pa ta pogosto ni optimalna. 83 % vprašanih verjame, da nas bodo pametni lokatorji signala do 2030 vodili do točk z optimalno pokritostjo tudi v gneči. Naprave se bodo pametno prilagodile vsakršnemu signalu v okolju, pri čemer bo uporaba mobilne, brezžične ali fiksne povezljivosti postala nepomembna. Povezljivost tako ne bo več vezana le na domače okolje, ampak bo postala samoumevna tudi na ulicah. 

8. Robotski nepridipravi: Digitalna tehnologija lahko v napačnih rokah predstavlja tudi tveganja za zlorabo v kriminalne namene. 93 % vprašanih meni, da bo do leta 2030 na voljo že vsaj en model zločinskega robota, ki ga bo mogoče naučiti različnih veščin, med drugim vlomov ali tatvin. 37 % današnjih uporabnikov umetne inteligence verjame, da bo človek v prihodnje robote uporabljal v zle namene. Zahteva po standardiziranem pravnem in etičnem okvirju uporabe UI postaja vse bolj nujna.

9. Ustvarjalci medijskih vsebin: Avtomatizirani sistemi danes dinamično prevajajo spletne strani v različne jezike ter zbirajo in urednikujejo novice. Vzpostavlja se tekma med človeškimi ustvarjalci vsebin in napravami, predvsem v segmentu upravljanja vsebin. Človek še vedno zmaga po priljubljenosti na področju glasbe in filma (65 % vprašanih meni, da bodo še naprej raje poslušali avtorsko glasbo in ne robotske, 60 % pa podobno meni za filme). Drugače je v svetu videoigric, kjer si 62 % igralcev želi, da bi igralne konzole same ustvarile novo igro glede na pretekla vedenja uporabnika. Visok je tudi odstotek tistih, ki si želijo virtualne podpore prodaji (57 %), ne da bi se ob tem morali obrniti neposredno na prodajalca.

10. Robotski nadzorniki: Elektronske naprave pospešeno zbirajo naše osebne podatke in spoznavajo naša vedenja ter se ob tem zanašajo na svoj praktično neskončen spomin. Osebna priporočila so prav zato vedno boljša, samostojno razmišljanje pa skorajda nepotrebno. 76 % vprašanih meni, da bomo v naših domovih do leta 2030 že imeli upravljavce doma, osnovane na UI, ki bodo vodili gospodinjstva in bodo povezani z našimi osebnimi ter družinskimi napravami.