20nov
petek, 20. novembra, 2026
petek, 20. novembra, 2026
MMedijiSvetovni dan televizije letos v znamenju zaupanja
Svetovni dan televizije, ki ga Združeni narodi zaznamujejo jutri, 21. novembra, je letos posvečen zaupanju.
Prenova medijskega zakona je pomemben korak v usklajevanju slovenske zakonodaje z evropskim in globalnim pravom. Odzivi javnosti so mešani, odgovorov s strani stroke pa nismo dobili.
Kot smo pisali pred kratkim, je Vlada Republike Slovenije po več kot dveh desetletjih potrdila celovito prenovo Zakona o medijih (ZMed), ki naj bi odgovarjal na izzive sodobnega digitalnega medijskega okolja. Obstoječi zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je namreč vlada označila kot zastarelega in neprimernega za regulacijo tehnološko naprednega medijskega prostora. Pojav družbenih omrežij, vzpon umetne inteligence ter digitalizacija medijskih formatov so namreč korenito spremenili način ustvarjanja in porabe medijskih vsebin. Prav tako novi zakon sledi smernicam Evropskega akta o svobodi medijev (EMFA) in Akta o digitalnih storitvah (DSA), ki bosta začela veljati v prihodnjih letih.
Ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, je ob predstavitvi zakona poudarila, da gre za »enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi,« ki poleg tradicionalnih medijev vključuje tudi spletne platforme, vplivneže in umetno inteligenco. Ključne novosti novega zakona si lahko preberete v našem predhodnem članku, tokrat pa smo se posvetili odmevom zakona v javnosti in stroki.
Za mnenje o predlogu medijskega zakona smo vprašali več predstavnikov medijev, oglaševalcev, agencij in predstavnikov združenj. Ker aktualnega stanja niso želeli komentirali, smo se obrnili na druge medijske, komunikacijske, pravne in podjetniške strokovnjake.
Kljub poudarjanju pozitivnih vidikov zakona, so se v javnosti pojavili številni kritični odzivi. Nekateri opozarjajo, da novi zakon prekomerno obremenjuje spletne vplivneže in uvaja dodatne birokratske postopke. Podjetnik Jan Macarol, eden od bolj 'glasnih' kritikov zakona, je zakon označil za »nerazumevanje realnosti medijskega prostora,« medtem ko nekateri drugi vidijo zakon kot podporo predvsem tradicionalnim, tranzicijskim medijem.
Dr. Marko Milosavljević, profesor na Fakulteti za družbene vede (predstojnik Oddelka za komunikologijo), je za MM dejal, da je zakon ohlapen in odpira številna vprašanja ter dileme. »Nisem neposredni del oglaševalske skupnosti, a kot predavatelj medijske regulacije in medijskih politik analiziram ali spremljam tudi tovrstna vprašanja, čeprav jih gotovo bolj opažajo neposredni oglaševalski profesionalci. Pričakujem, da bodo podrobneje zakon z vidika oglaševanja pogledali in spregovorili oglaševalci in kreativci ter javno presodili, ali je zakon z njihovega vidika jasen,« je dejal. Spomnil je, da imamo v Sloveniji že dva zakona, ki urejata podobna področja – zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah in Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev (ZIUETDS), ko gre za platforme. »Gre za sklop členov, ki urejajo oglaševanje pri avdiovizualnih medijskih storitvah, kar vključuje televizijo, platforme za pretočne vsebine in platforme za deljenje avdio-vizualnih vsebin. YouTube, na primer, ni opredeljen kot medij, a nekateri kanali oziroma ustvarjalci so opredeljeni kot AVM storitev in morajo slediti zakonskim omejitvam glede oglaševanja, označevanja, pa tudi zaščite otrok ipd. Zdaj nekateri problematizirajo predlog Zakona o medijih, da je nejasen glede ločnice med mediji in vplivneži, a vprašanje je že zdaj, kje je ločnica med vplivnežem in AVM storitvijo in kdaj AVM storitev postane medij, kar ima lahko za posledico drugačno obravnavo, denimo glede prevzemov in koncentracije, a še nekaterih drugih vidikov. Pri vseh treh omenjenih zakonih prav tako prihaja do prekrivanja področij, kar bo v prihodnje še bolj zmedlo oglaševalce,« je opozoril.
Milosavljević je poudaril, da nov zakon ne rešuje še ene pomembne problematike: »V predlogu zakona ostaja nezdružljivost lastništva medija in oglaševalske agencije in oglaševalske agencije ne smejo biti lastnice oziroma izdajateljice 'tradicionalnega' medija. Če prikažem s praktičnim primerom kršitve prakse; Telekom Slovenije in TSmedia, na primer, izvajata tudi oglaševalsko dejavnost, kljub temu pa sta ustanovila oz. izdajala medij, pred desetletjem televizijo Planet TV. Težava bo zdaj še večja – kaj bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) storil, če bo za nekega vplivneža presodil, da ta izpolnjuje vse zakonske značilnosti iz definicije medija, a se bo ta vplivnež registriral kot oglaševalska agencija - ki pa ne sme biti izdajatelj medija? Kaj se bo zgodilo? Če se vplivnež opredeli kot oglaševalska agencija - ker dejansko ustvarja oglase, snema oglase in skrbi za druge aktivnosti splošnih oglaševalskih agencij -, ga bo država oziroma AKOS prisilila, da opusti svojo produkcijo in svoje družbenomedijske kanale? Kdo bo torej odločil, kaj naj v takšnem primeru stori nekdo, ki se bo registiral kot oglaševalska agencija, a bo izvajal tudi distribucijo vsebin na družbenih omrežjih?«
Odzive nekaterih vplivnežev sicer pripisuje predvsem politični motivaciji, saj večina določil (o zaščiti otrok ali označevanju plačanih vsebin in umeščanju izdelkov) veljajo že zdaj. »Res pa je, da bi defincije medijev in vplivnežev v zakonu morale biti narejene bolj natančno, ob ostrejši ločitvi ter kvantitativni opredelitvi, kdo je sploh vplivnež.«
Podobno kritično je zakon ocenil tudi dr. Dejan Verčič, strokovnjak za komunikologijo, ki meni, da zakon temelji na »zastarelem konceptu množičnih medijev« in ne odraža realnosti mrežne družbe: »Živimo v mrežni družbi množičnega samokomuniciranja, v kateri smo vsi mediji. Predlog novega ZMed pa prinaša matrico, politično simulacijo izmišljene družbe. Izhaja iz nečesa, kar je bilo, a česar že dolgo več ni. Zato bo v duhu neuresničljiv, po črki pa bo ustvarjal nered.«
Pravna stroka poudarja, da zakon prinaša pomembne spremembe, a hkrati opozarja na nekatere slabosti. Klara Hiti, direktorica pravno svetovalne agencije M – LEGIT, meni, da je zakon »v smislu novejših trendov preohlapen,« saj ne more popolnoma naslavljati hitrih sprememb v medijskem prostoru. Dodaja, da bo zakon zagotovo predmet pravnih presoj, predvsem v kontekstu morebitnega posega v svobodo govora.
-
Še danes bomo na spletni strani MM-a objavili poglobljeno kolumno Ceneta Grčarja, odvetnika družbe Pro Plus d.o.o. ter njenega pooblaščenca v vseh sodnih in upravnih postopkih, ki je odličen poznavalec medijskega prostora v Sloveniji in na tujem, ter pravnega okvira regulative in samoregulative, ki na evropski in nacionalni ravni opredeljuje dejavnost medijskega založništva in tržnega komuniciranja.
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Registriraj seSte že registrirani? Prijavite se tukaj
03nov
torek, 03. novembra, 2026
torek, 03. novembra, 2026
MMedijiNa televizijskem programu Diva so božične filme letos začeli predvajati že 13. oktobra. V zadnjem tednu oktobra je bila gledanost med 18- do 54-letniki več kot petkrat višja kot na začetku meseca.
28okt
sreda, 28. oktobra, 2026
sreda, 28. oktobra, 2026
MMedijiPred dnevi smo vas povabili k ugibanju, kdo je gostujoča urednica nove številke Marketing magazina. Danes razkrivamo, da je to Medeja Kraševec Žnidarec.
22okt
četrtek, 22. oktobra, 2026
četrtek, 22. oktobra, 2026
MMedijiPartner in založnik Marketing magazina v novi epizodi govori o zaupanju občinstva, naročniških modelih ter prihodnosti agencij in znamk v času UI.
20nov
petek, 20. novembra, 2026
petek, 20. novembra, 2026
MMedijiSvetovni dan televizije, ki ga Združeni narodi zaznamujejo jutri, 21. novembra, je letos posvečen zaupanju.
20nov
petek, 20. novembra, 2026
petek, 20. novembra, 2026
AktualnoMariborsko podjetje pravi, da mu je SAP po odpovedi pogodbe za uporabo oblaka ponudil več kot trikratnik dosedanje letne cene. SAP za MM odgovarja, da posameznih primerov ne komentira.
20nov
petek, 20. novembra, 2026
petek, 20. novembra, 2026
PreMMikiPo sedmih letih se Živa Deu poslavlja od Atlantic Grupe, kjer je vodila digitalno strategijo na več kot 15 trgih. Na LinkedInu je napovedala nov poklicni izziv, podrobnosti pa še ni razkrila.
20nov
petek, 20. novembra, 2026
petek, 20. novembra, 2026
AktualnoKevin McCallister, junak filma Sam doma, se v prazničnem oglasu spet znajde sam. Tokrat v McDonald’su.
20nov
petek, 20. novembra, 2026
petek, 20. novembra, 2026
NagradePred dnevi smo pisali o dokumentarcu Moj svet z ADHD: Aljoševa zgodba, zdaj pa je iz Hollywooda prišla novica, da je projekt na podelitvi Clio Entertainment 2026 prejel zlato nagrado.
20nov
petek, 20. novembra, 2026
petek, 20. novembra, 2026
ProMMocijaNova trgovina na več kot tisoč kvadratnih metrih združuje športno ponudbo in sodobno nakupovalno izkušnjo.
Družbena omrežja so bila kultura nastopanja. Google kultura iskanja. UI postaja kultura sveta po meri. Ne izbira več samo, kaj bomo videli. Sproti nam sestavlja tudi razlago tega, kar gledamo.
V uredništvu MM-a smo se za teden dni odpovedali umetni inteligenci. Po dveh dneh ugotavljam, da ni največja težava delati brez nje. Najtežje se je upreti skušnjavi, da bi jo vprašala vsako neumnost.
MM-ov kolumnist Bojan Amon tokrat o (moških) težavah med nakupovanjem ...
09nov
ponedeljek, 09. novembra, 2026
ponedeljek, 09. novembra, 2026
AINo, vsaj za en teden.
30okt
petek, 30. oktobra, 2026
petek, 30. oktobra, 2026
Opazili smoA1 Slovenija je v sodelovanju z Robertom Roškarjem pripravila lažno nagradno igro, v kateri je poskusilo sodelovati kar 80,8 odstotka obiskovalcev spletne strani.
05nov
četrtek, 05. novembra, 2026
četrtek, 05. novembra, 2026
Aktualno»Če ne razumeš ljudi, ne moreš biti dober vodja,« poudarja Irena Deželak, ustanoviteljica in direktorica Akademije Uspeha. Da uspešno vodenje ne temelji na enem samem receptu, je spoznala tudi sama.