Kaj je novega v digitalu?

Društvo za marketing Slovenije danes pripravlja članski »meet-up«, kjer bodo poznavalci digitala izmenjali ideje, izkušnje in priložnosti za sodelovanje.

Pogovarjali smo se z Jernejo Faletič, vodjo digitalne akvizicije pri Triglav Investments, Zoranom Savinom, direktorjem IAB Slovenije, in Živo Deu, vodjo digitalne strategije v strateški poslovni enoti namazi pri Atlantic Grupi.

Kakšne so novosti v digitalni džungli?

»Digital ni več nekaj, kar 'moramo imeti', ker je moderno. Postal je ključen gradnik znamke in komercialnega uspeha,« pove Jerneja Faletič, ki pravi, da to pomeni tudi več odgovornosti in predvsem jasnejšo povezavo med digitalom in poslovnimi rezultati.

»V regulirani industriji, kot je finančna, kjer delujem zadnja leta, to pomeni tudi premik iz eksperimentalnega okolja v močno regulirano dejavnost. Digital ni več poligon za testiranje brez posledic, pač pa prostor, kjer moramo upoštevati zakonodajo, varnostne standarde in zaščito uporabnika, hkrati pa ostati konkurenčni,« še pove Faletič.

Zoran Savin pravi, da je tokratni cilj »meet-up-a« predvsem ločiti signale od šuma, zato se bo med mnogimi novostmi osredotočil prav na umetno inteligenco.

»Nikjer drugje ni toliko novosti in hkrati toliko šuma. Gre za področje, ki prinaša veliko novih orodij in načinov komuniciranja, a je šuma ogromno, saj se v razvoju tega prepletajo velike kapitalske infrastrukture,« poudarja Savin.

»Pozornost je valuta (ne samo prikazi), deljenje pa najmočnejši signal, da smo bili relevantni. Algoritmi in umetna inteligenca postajajo glavni posrednik, saj odločajo, kaj ljudje sploh vidijo in kako si znamke to razlagajo,« pa pove Živa Deu.

»Hkrati se vse več percepcije znamke ustvarja zunaj naših kanalov: v UGC, komentarjih, skupnostih in priporočilih,« še poudarja Deu, prav zato bo na »meet-upu« predstavila, zakaj je pomembno, da si vse to prevedemo v digitalno arhitekturo znamke: »Da znamo aktivnosti povezati v sistem, ne v niz kampanj. Danes namreč ne upravljamo klasičnega ‘funnela’, ampak ekosistem vpliva,« dodaja Deu.

Kako se Slovenija primerja s tujino na področju digitala?

»V resnici se ne smemo spraševati, ali dohitevamo ali zaostajamo. Spraševati se moramo, ali znamo tehnologijo ter digitalne kanale uporabiti strateško in ali digital razumemo tudi kot poslovno funkcijo, ne zgolj kot komunikacijski kanal,« pove Faletič, ki pravi, da se globalni trendi danes relativno hitro odražajo tudi v Sloveniji in zagotovo bistveno hitreje kot pred desetimi leti.

»Rekel bi, da se Slovenija sooča s kar velikimi izzivi, tudi in predvsem na področju znanja in kadrov. In tega se bomo morali zelo resno lotiti. Tako kot panoga kot tudi kot država,« pravi Savin.

»Slovenija je po navadah in uporabi platform večinoma primerljiva s tujimi evropskimi trgi: še vedno so močni lokalni portali in Facebook, hkrati pa raste poslušanje podkastov ter gledanje videov na Instagramu, TikToku in YouTubu,« je prepričana Deu.

»Nekateri premiki pa se v tujini dogajajo hitreje – na določenih trgih je TikTok že več kot ‘discovery kanal’ (TikTok Shop ga spreminja tudi v nakupni kanal), hkrati pa je prehod na YouTube kot primarni video kanal izrazitejši,« še opisuje Deu, ki meni, da v Sloveniji pri snovanju komunikacij potrebujemo več »on-line-first« razmišljanja.

Več informacij o dogodku na povezavi.