Organizatorji razpisa si prizadevajo opozoriti javnost, da je poezija v oglaševalski panogi prepogosto zlorabljena in podcenjena. Po besedah predstavnikov društva se to odraža v preveč neprofesionalnem pristopu do žanra, ki ima med Slovenci status umetnosti. Kot je za MM povedal podpredsednik društva Matic Očko, je ideja o natečaju prisotna že nekaj let, letos pa razpis za najslabše rime v oglaševanju organizirajo drugič.
V premierni izvedbi je zmagal Jupolov oglas »JUPOL Srce 2019«. Gre za kratek plesni videospot, ki spremlja uglasbljeno pop pesem o barvah Jupol. Člani žirije so ob razglasitvi zapisali, da je pesnitev »polna ponesrečenih pesniških metafor, seksualnih sugestij, prisiljenih rim in melodrame«.
Cilj natečaja je ozaveščanje, ne tekmovanje v številu prijav
Ob našem vprašanju, ali se je od lanske razglasitve najbolj kisle rime stanje morda kaj spremenilo – na boljše ali slabše, sogovornik poudari, da je razpis za zdaj še zelo »mlad«. »Težko bi rekli – ali pričakovali –, da že po enem letu pušča vidne posledice v produkciji oglasov našega prostora, bi bili pa zagotovo veseli, če bi ta učinek na dolgi rok lahko zaznali,« pojasnjuje. V društvu sicer opažajo, da razpis vseeno hitro pridobiva priljubljenost in prepoznavnost, predvsem med mladimi.
»Zdi se, da je letos zanimanja in tudi odmevanja po družbenih omrežjih znatno več kot lani. Tudi sami se trudimo razširiti glas o 'kisli rimi' med čim več ljudi. Cilj tega ni le bogatenje samega 'tekmovalnega' vidika z več prispelimi prijavami, temveč tudi ozaveščanje in nagovarjanje ljudi, da se teh oglaševalskih poskusov in taktik v svojem okolju zavejo in jih analizirajo,« je povedal Očko. Prav v tem, da ne gre za zelo resno kampanjo, temveč se v njej najdeta tudi humor in zabava, vidijo potencialno moč natečaja, da publiko pritegne in nagovori.
Lanska razglasitev zmagovalne Kisle rime. Na odru je Matic Očko, podpredsednik društva Slam zverine, ki podeljuje pokal prijavitelju zmagovalca Marku Kolariču. Foto: Nina Medved
Ločevanje poezije in »poezije«
Po ugotovitvah sogovornika je rim v slovenskem oglaševanju relativno veliko. »Je pa res, da je ta oglaševalska taktika priljubljena skoraj po vsem svetu. Žal tako kot za njihove 'nerimane' dvojnike tudi za rimane oglase velja, da se običajno poslužujejo najbolj preprostih, osnovnih in tudi 'neizvirnih' oblik rimanja ter sestavljanja verzov.«
V primeru natečaja pobudniki poudarjajo »podnoto« družbene kritike. Po njihovem mnenju takšne rime in verzi v kontrapunktu z »resnično« sodobno poezijo odpirajo številna vprašanja o uporabi in tudi zlorabi umetnosti v komercialne namene, kot je to v marketingu. »Vse, čemur smo izpostavljeni v javnem prostoru, namreč vpliva na nas, četudi se tega racionalno ne zavedamo. Zaradi svojega komercialnega namena in visokih sredstev, ki se vlagajo v oglaševanje, ima takšna 'poezija' pogosto ali pa morda celo vedno večji doseg ljudi kot resna sodobna poezija, katere avtorji vanjo vlagajo ogromno truda, inovativnosti in leta svojih izkušenj v tem polju ustvarjanja,« je prepričan Očko.
V društvu sicer težko napovedujejo, ali bo imel natečaj dolgoročno posledice v oglaševalski industriji in bo vplival na (večjo) kakovost produkcije rimanih oglasov. »Ampak prav zaradi teh odprtih možnosti in naše lastne radovednosti je natečaj tako zabaven in zanimiv. Upamo, da nam ga bo uspelo izvesti tudi v prihodnjih letih in da bo v našem prostoru postal stalnica,« sklene sogovornik.
Prijave pesmi in/ali izbrane rime iz oglasa zbirajo do 22. avgusta 2020 na elektronskem naslovu[email protected]. Prijavitelj zmagovalne rime prejme priznanje. Po drugi strani pa bo marketinški oddelek, ki je podpisan pod oglas, prejel lovoriko.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Pri MM-u smo pred kratkim prenovili svojo spletno stran, pri projektu pa smo sodelovali s podjetjem Cubes, ki je specializirano za tehnološke rešitve za medije in digitalne platforme.
Na predstavitvi revidiranega Slovenskega oglaševalskega kodeksa je Jaka Repanšek, vodja delovne skupine, poudaril, da je treba kodeks spreminjati s »tresočo roko«.
Tanja Jelača, vodja prodajno-marketinških aktivnosti Podravke in Žita v Sloveniji poudarja, da mora marketing danes soodločati o celotnem sistemu rasti.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
Švicarska blagovna znamka bombonov Ricola ima novo ambasadorko, športno plezalko Janjo Garnbret, ki jo lahko vidite na škatlicah bombonov z osmimi različnimi okusi.
V času, ko potrošnik vedno težje verjame premišljenim oglasom in korporativnim sporočilom, stopa v ospredje nekaj veliko bolj nefiltriranega in pristnega: zaposleni.
Opazili smo, da blagovne znamke v Sloveniji in regiji vse pogosteje posegajo po glasbenem formatu, ki je bližji popkulturnemu izdelku kot klasični kampanji.
V novi rubriki predstavljamo kreativce iz regije, ki nas navdušujejo s svojimi kampanjami in projekti. Prva med njimi sta Jelena Fiškuš in Sean Poropat, tandem, ki stoji za Studiem Sonda iz Vižinade.
Na predstavitvi revidiranega Slovenskega oglaševalskega kodeksa je Jaka Repanšek, vodja delovne skupine, poudaril, da je treba kodeks spreminjati s »tresočo roko«.
Tanja Jelača, vodja prodajno-marketinških aktivnosti Podravke in Žita v Sloveniji poudarja, da mora marketing danes soodločati o celotnem sistemu rasti.
Jesper Toubøl, predstavnik Skupine LEGO, poudarja, da trajnostna rast ne izhaja iz posameznih kampanj, temveč iz sistema, ki povezuje izdelke, kanale, podatke, izkušnjo in kulturo podjetja.
Umetna inteligenca ne spreminja le tega, kako delamo, temveč tudi to, kako razmišljamo o inovacijah, trendih in vlogi marketinga v podjetjih, je poudaril ustanovitelj TrendWatchinga Reinier Evers.
»V svetu, kjer vse merimo v podatkih, se najgloblje razlike še vedno rojevajo v občutku,« piše Anja Humljan, arhitektka, specializirana za čustveno obikovanje in senzorično znamčenje.
Če boste ta teden v Portorožu, lahko na SMK prisluhnete Simonu Cetinu, ki bo govoril o marketinških izzivih v ekonomiji agentov. Še prej pa preberite njegovo KoluMMno iz majskega MM-a.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
Naroči se na novičnik
+ dostopaj do najnovejših vsebin
Vaše naročnine ni bilo mogoče shraniti. Prosimo, poskusite znova.
Vaša naročnina je bila uspešno aktivirana.
Marketing magazin
Namestite aplikacijo
Namestite aplikacijo
Tapnite Deli □↑ v spodnjem meniju,
nato »Dodaj na začetni zaslon«.