SOZ Akademija: Lokalne vsebine največ štejejo – pri gledalcih in posledično oglaševalcih

Uvodoma je povzela trende, ki jih je na junijskem spletnem seminarju v organizaciji SOZ izpostavil Ian Whittaker, britanski svetovalec s področja medijev, marketinga ter digitalnega in tehnološkega razvoja. Med drugim je povedal, da se evropske države na področju medijev in oglaševanja težko primerjajo z ZDA, saj so navade potrošnikov čez lužo drugačne kot pri nas. Med najbolj izrazitimi svetovnimi medijskimi trendi je poleg naročniških videovsebin na zahtevo (SVOD) omenil še povezljivo televizijo, lastne medije trgovcev (ang. retail media), ki jih trgovci tržijo drugim oglaševalcem, ter rast digitalnega zunanjega oglaševanja (DOOH). Poudaril je tudi, da so na evropskih trgih izjemno pomembne lokalne vsebine, zaradi česar imajo ameriški pretočni velikani nemalo težav pri širjenju v Evropo.

Kot je dejal Aleš Muhič, direktor trženja v Pro Plusu, so navade evropskih (in seveda slovenskih) gledalcev res drugačne kot v ZDA. Pri tem so najbolj ponosni na to, da jim je z intenzivno naložbo v programske vsebine, lokalno produkcijo in promocijo v treh letih uspelo potrojiti število uporabnikov njihove pretočne platforme VOYO. Teh je zdaj že 165.000, do te številke pa so prišli tudi z uspešnimi partnerstvi, kakršno so sklenili z A1 Slovenija pri humoristični seriji Ja, chef!

Lovro Peterlin, izvršni direktor A1 Slovenija, se strinja, da je Pro Plus kot lokalni ponudnik na tem področju naredil velik preboj. »Dokazali so, da se z lokalno vsebino in lokalno produkcijo, ki je za oglaševalce še bolj pomembna, lahko doseže zares veliko. Globalni igralci oglaševalcem ne omogočajo 'normalnih' modelov sodelovanja, naš lokalni pa nam omogoča veliko boljšo integracijo naših vsebin in produktov v samo promocijo. Odkrito povem, da nam je integracija z VOYO in Ja, chefom, kjer glavni akter serije postaja tudi glavni obraz blagovne znamke A1, zelo dobro uspela. To se kaže pri vseh podatkih, pri prodaji in vključenosti strank,« je izpostavil, hkrati pa dodal, da obstaja tudi grožnja, ki jo (lahko) predstavlja umetna inteligenca. Ta bo lahko lokalizacijo (tako pogovorno kot s podnapisi) cenovno znižala na minimum.

»Iz digitalnega oglaševanja se vračamo k televizijskemu«

Lovro Peterlin je še povedal, da oglašujejo predvsem tam, kjer so gledalci oz. kupci. »Pri tem smo zelo raziskovalni in imamo jasno filozofijo – kjer ne moremo jasno meriti, tam naložbe zmanjšujemo. Lahko pa povem, da se iz digitalnega oglaševanja vračamo k televizijskemu,« je dejal.

Da oglaševalska sredstva sledijo kupcem oziroma uporabnikom, je potrdila tudi Valerija Prevolšek, direktorica medijske agencije Pristop media, ki pravi, da je točk dotika sicer vedno več, a da največjo množico potrošnikov oglaševalci še vedno dosežejo na televiziji, kjer so poleg lokalnih vsebin najbolj gledane tudi športne in resničnostne oddaje. S Peterlinom sta se strinjala, da imamo Slovenci radi vsebine, v katerih je prisoten element tekmovanja.

Povedala je tudi, da so se pričakovanja, ki jih imajo oglaševalci do medijskih agencij, spremenila, odnos med njimi pa postaja vedno bolj partnerski. S tem se strinja tudi Peterlin. »Medijska strategija mora biti dandanes zelo fleksibilna. Pomemben je način dela – želimo, da agencija že v fazi načrtovanja globoko sodeluje, pomembno pa je tudi, da je delo agilno,« poudarja, Muhič pa dodaja, da je tudi po njegovem mnenju ključno, da je odnos odprt in temelji na partnerstvu. »Le če gremo vsi 'all in', lahko ustvarimo presežke,« meni.