Kako zaskrbljeni smo slovenski potrošniki?

V tokratni, tretji meritvi po izbruhu pandemije, ki so jo pri Valiconu izvedli med 23. in 25. marcem 2020, raziskovalci ugotavljajo, da tudi prebivalci Slovenije očitno prehajamo v fazo 2. To pomeni, da sprejemamo in se privajamo na nove razmere, poleg tega pa imamo bolj realistična pričakovanja, kar se kaže predvsem v naraščajoči skrbi za gospodarske posledice epidemije.

Najbolj nas skrbi za družino, trajanje trenutnega stanja, zdravje in gospodarske posledice

Čeprav nas še vedno najbolj skrbi za lastno družino, pa je zaskrbljenost vendarle nekoliko popustila (z 81 % na 74 %), medtem ko na drugem mestu ostaja skrb, da se trenutno stanje še ne bo kmalu končalo (54 %, kar je za 3 odstotne točke več kot v drugi meritvi, med 18. in 19. marcem 2020). Sledi skrb za lastno zdravje (45%, prej 44%) in gospodarske posledice(46%, prej43%). »Čeprav razlike (še) niso statistično značilne, se nakazuje trend preusmerjanja skrbi v trajanje in gospodarske posledice novega stanja. Tudi skrb za delovno mesto namreč izraža za 3 odstotne točke več zaposlenih kot pred tednom dni; takšnih je zdaj 16%,« navajajo pri Valiconu.

Večinoma zadovoljni z vladnimi ukrepi

Vladni ukrepi za zajezitev širjenja virusa so po mnenju 53 % prebivalcev »ravno pravšnji«, poleg tega pa jih dobra polovica meni, da so njeni ukrepi za obladovanje gospodarskih posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo ustrezni. 46% jih meni, da so ti deloma ustrezni oziroma deloma neustrezni, medtem ko jih le 3 % ocenjujejo kot neustrezne. »Sveženj ukrepov je torej uspešno odgovoril na naraščajoče posledice epidemije za posameznike in gospodarstvo za večino prebivalcev, pušča pa še nekaj prostora pri tistih, ki z njimi niso v celoti zadovoljni,« ugotavljajo pri Valiconu. (Vir: Javnomnenjska raziskava 23. do 25. marec 2020, Valicon)

Potrošniki v marcu bolj pesimistični

Statistični urad RS (SURS) pa je včeraj sporočil, da je vrednost kazalnika gospodarske klime v marcu 2020 za skoraj 9 odstotnih točk nižja kot v letošnjem februarju. K poslabšanju gospodarskega razpoloženja na mesečni ravni so prispevale vse dejavnosti razen gradbeništva. Tako so po podatkih SURS podjetjav predelovalnih dejavnostih veliko bolj pesimistična glede pričakovane proizvodnje. V trgovini na drobno so podjetja postala bistveno bolj zaskrbljena glede svojega poslovnega položaja v naslednjih 6-ih mesecih. V storitvenih dejavnostih pa veliko večji delež podjetij kot v februarju pričakuje zmanjšanje povpraševanja v naslednjih 3 mesecih.

Kazalnik razpoloženja potrošnikov je v marcu 2020 ponovno upadel in bil za 3 odstotne točke nižji kot v prejšnjem mesecu in je trenutno na najnižji ravni po maju 2016, ugotavlja SURS.Med posameznimi kazalniki, ki sestavljajo kazalnik zaupanja potrošnikov, so se poslabšali trije. Za 3 odstotne točke se je poslabšalo pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja v gospodinjstvu, za 7 odstotnih točk pričakovanje o gospodarskih razmerah v državi in za 6 odstotnih točk pričakovanje glede števila brezposelnih. Po drugi strani pa se je izboljšalo pričakovanje potrošnikov glede varčevanja, in sicer za 4 odstotne točke.

Slabše razpoloženi tudi na letni ravni

Potrošniki so slabše razpoloženi tudi na letni ravni, saj je kazalnik zaupanja potrošnikov v primerjavi z marcem 2019 nižji za 11 odstotnih točk. Kot navajajo pri SURS, je to predvsem posledica poslabšanje kazalnika pričakovanj glede števila brezposelnih in glede gospodarskega stanja v državi, saj sta se oba znižala za 22 odstotnih točk. Na letni ravni je upadlo tudi pričakovanje glede finančnega stanja v gospodinjstvu, in sicer za 4 odstotne točke, medtem ko se je pričakovanje glede varčevanja izboljšalo za 2 odstotni točki.