bla
Aktualno

Kako fleksibilna ostajajo agencijska delovna mesta po covidu-19?

Večina večjih slovenskih oglaševalskih agencij je fleksibilnost ohranila vsaj v določeni meri, saj verjamejo, da s tem združujejo »najboljše iz obeh svetov«.

Apple je s svojo zmedo in vztrajanjem pri politiki vračanja v pisarne postal tema številnih konferenc in razprav, o tem primeru smo lahko poslušali tudi na nedavni Slovenski marketinški konferenci. Zaposlenim je vodstvo že aprila naročilo, da se morajo vrniti v pisarne vsaj za nekaj dni na teden, kar je naletelo na pravi upor. Nastalo je celo protestno gibanje z več tisoč podpisi, direktor strojnega učenja Ian Goodfellow pa je dal odpoved in se pridružil tekmecu Googlu (Hvala, Apple?). Apple je nato omilil svoje zahteve in preložil vrnitev za nedoločen čas. To je le ena od realnosti popandemičnega delovnega okolja. V MM-u pa nas je zanimalo, kako so to uredile večje slovenske agencije. Večina je določeno mero fleksibilnosti obdržala.

Rezultat resnega ukvarjanja z interno politiko

V agenciji Herman & partnerji so še pred epidemijo covida-19 uvedli fleksibilne oblike dela z možnostjo dela na daljavo. »Z epidemijo so se potrebe po fleksibilnosti še dodatno povečale, čemur smo tudi prilagodili naše interne procese. Tudi vnaprej bomo ohranjali hibridne oblike, ki pa so lahko različne glede na specifike področij in individualnih potreb,« je povedal Denis Mancevič, direktor in partner v agenciji Herman & partnerji. Za Dali Bungič, direktorico agencije Luna TBWA, sta pretekli dve leti  pokazatelj zaupanja in medsebojnih odnosov, ki jih gojijo med zaposlenimi v agenciji. »To je rezultat resnega in rednega ukvarjanja z interno kulturo, kar je v zadnjih mesecih pomenilo tudi posodobitev določenih vidikov delavnika. Na agenciji smo zato vzpostavili ponedeljke in petke z delom na daljavo, ob torkih, sredah in četrtkih pa delamo v pisarni,« je povedala. Tudi v delovnem času so uvedli fleksibilnost. »Ob tem pa se vsi zavedamo, kakšna je narava agencijskega dela: venomer je potrebno iskati in ohranjati ravnotežje med potrebami projektov in potrebami posameznikov, da si naberejo moči, da ostajajo ne le najboljši sodelavci, ampak tudi boljši ljudje.« 

Ni bistveno, kje, temveč kako je delo opravljeno

Na Futuri DDB so po besedah direktorja Gregorja Firbasa ohranili večji del fleksibilnosti, saj jim je, kot pravi, bolj pomembno, kako dobro je delo opravljeno kot to, kje ga ljudje opravljajo. »Pri delu prisegamo na visoko delovno etiko in zaupanje. Vesel sem, da lahko rečem, da vsem sodelavcem toliko zaupamo, da vemo, da bodo delo opravili dobro, ne glede na to, kje bodo sedeli. To ne nazadnje vsak dan dokazujemo že dve leti,« pojasnjuje.  Pri tem pa Futura po pojasnilu Firbasa za zdaj ostaja »office first« agencija, saj so tim, timski duh in sinergije, ki iz tega izhajajo, »Futurine ključne vrednote in prednosti«. »Pri tem pa seveda vedno skrbimo za to, da so Futuristi zadovoljni, saj lahko le tako prispevajo najboljše delo, ne glede na to, kje se fizično nahajajo. Da smo ohranili najboljše iz obeh svetov, smo po zaključku pandemije prešli na sistem dva dni dela od doma in tri dni v pisarni. Sodelavci pa si lahko prosto razporejajo, katere dni bodo v pisarni in katere od doma, ter tako najlažje usklajujejo delo in zasebno življenje,« je povedal Firbas.  Ob tem dodaja, da to seveda ne pomeni, da je ta sistem zacementiran za vedno. »Ko bomo prišli do kakšnih novih spoznanj in izkušenj, bomo to prilagodili. V določenih segmentih naših storitev trenutno že testiramo tudi druge načine dela.«  

Zaposleni soustvarjajo okolje

Na Pristopu dopuščajo občasno delo od doma, spodbujajo pa delo v pisarni, ker verjamejo, da so v »industriji odnosov, kjer se največje stvari zgodijo izven formalnih sestankov – ob klepetu s sodelavcem v pisarni, na kavi, ob kosilu in še kje«.

V Agenciji 101 poudarjajo, da zaposleni soustvarjajo okolje, kjer se dobro počutijo in so zato bolj sproščeni in kreativnejši. Ko so se v sredini marca 2020 v celoti »preklopili« na delo od doma, so se po navedbi Petra Vidmarja, direktorja in partnerja, na nov način dela različno odzivali in privajali. »Ker smo v dinamični branži, nam to sprva ni bil problem. Pozneje pa se je pokazalo, da nam manjkajo strateške debate, diskusije o trendih ter tudi družabni moment. Dojeli smo, da kljub dinamiki, ki nam je blizu, digitalna srečanja enostavno ne morejo v celoti nadomestiti osebnega stika. Po koncu epidemije smo ohranili fleksibilnost, saj zaposlenim omogočamo, da kakšen dan v tednu delajo od doma,« je povedal Vidmar.

Spremembe navad so vedno težke

Eno od zanimivejših vsebinskih prebliskov letošnjega Diggita je bila tudi raziskava o »vračanju v pisarne«, katere ugotovitve je predstavil Martin Pelcl iz portala Mojmojster.net. Ob pozivu k vrnitvi v pisarne so se težje prilagajali tisti, ki so prej (več) delali od doma, veliko manj pa tisti, ki so bili tudi med pandemijo več v pisarnah. Firbasa takšen rezultat ne preseneča. »Spremembe navad so vedno težke, to je del človeške narave. Tako delo od doma kot delo v skupni pisarni ima neke svoje specifike, na katere se je potrebno navaditi in prilagoditi,« je povedal. Na Futuri so 100-odstotno od doma delali samo med prvim zaprtjem, med marcem in majem 2020, pozneje so delo v pisarni prilagodili tako, da so prišli lahko vsi, ki so ocenili, da v pisarni delajo raje in bolje. »Smo pa seveda prostorsko ureditev prilagodili vsem preventivnim ukrepom. Pozneje so doma ostajali večinoma le starši, ki so imeli doma šoloobvezne otroke, drugi so vsaj občasno hodili v pisarno.  Tu se je pokazalo, da smo povezani, se pogrešamo in seveda tudi to, da je naše delo timsko. In ker imaš timskega dela preko Teamsov hitro dovolj, so številni izkoristili prednosti druženja v živo in v pisarno prišli tudi, ko bi lahko bili doma,« pojasnjuje Firbas. Zato je bil na Futuri tudi prehod nazaj v pisarne mehak, prehodno obdobje pa precej dolgo. »Večjih težav nismo zaznali, saj smo ohranili večji del fleksibilnosti.«

Brez težav pri vračanju v pisarne

Tudi v Agenciji 101 po besedah Vidmarja niso imeli težav z vračanjem v pisarne. »Težav s prilagoditvijo nazaj na delo v pisarnah pa ni imel skoraj nihče, saj smo tranzicijo izvajali postopoma.«

V Hermanu & partnerjih so v določenem obdobju prvega vala epidemije vsi sodelavci delali od doma, zato posebnih razlik med sodelavci ob vrnitvi v pretežno pisarniški režim ne opažajo. »Nedvomno pa se je povečala senzibilnost do individualnih okoliščin in večji poudarek optimizaciji delovnih procesov na način, ki omogoča bolj učinkovito usklajevanje delovnih potreb in individualnih okoliščin,« opaža Mancevič.

Bungičeva po drugi strani poudarja, da je vsaka sprememba lahko vir nelagodja – tudi ponovno vračanje v pisarno. »Zato smo na Luni \TBWA to storili postopoma in na podlagi popolnega soglasja vseh sodelavcev.«

So pa v Pristopu – za npr. razliko od Appla opazili, da so se v večini zaposleni veselili, da lahko pridejo nazaj, ker jim je bilo težje delati od doma. »Več usklajevanja okoli sestankov, težje so ulovili sodelavce za nekaj minutni posvet, bolj razvlečen urnik dela, težave s tehnologijo, težje razreševanje konfliktov,« ugotavljajo.

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji