Kaj se digitalnim nomadom obeta v Sloveniji?

Naraščajoči trend dela od doma – in od kjer koli

Ameriška televizijska mreža CNBC je posnela minidokumentarec o programu za digitalne nomade na Hrvaškem (digitalni nomadi so posamezniki, običajno z obilico digitalnih veščin, ki pri opravljanju svojega dela niso odvisni od lokacije, op. p.). V njem v glavni vlogi nastopa Američan Steve Tsentserenky, ki se je kot sedmi pridružil programu in svojo izkušnjo selitve podrobno zapisal v blogu. Med drugim fotograf in bloger piše tudi o začetnih zagatah, ker ne zna niti besede hrvaško, a kjer je volja, je tudi pot. Življenje na Hrvaškem je po njegovih izkušnjah za polovico cenejše kot v domačem New Jerseyju, čeprav si po lastnih besedah v Splitu (kjer živi z mesečno plačo okrog štiri tisoč dolarjev) privošči veliko več.

Kakor koli, gre za enega od rezultatov intenzivne oglaševalske akcije »Hrvaška, vaša nova pisarna« na čelu z Hrvaško turistično organizacijo in več ministrstvi. Država je vsem zainteresiranim digitalnim nomadom, ki jih opredeljujejo kot veliko priložnost za hrvaško gospodarstvo, še v času strožjih »koronskih« ukrepov  omogočila pridobitev enoletnega začasnega dovoljenja za bivanje v državi. »Hrvaška vlada ni prva v Evropi, to so bili Estonci, vendar pa je pravočasno skočila na vlak, da izkoristimo naraščajoči trend dela zunaj pisarne, iz lastnega doma ali pa katerega koli dela sveta z dostopom do interneta,« so januarja lani zapisani v Večernjem listu.

Premikati se je začelo tudi v Sloveniji

»S prihodom digitalnih nomadov, med katerimi bi bilo veliko Slovencev zaposlenih v tujini, bi povečali pretok znanja in izkušenj, povečali prihodke v državni proračun in okrepili prepoznavnost Slovenije,« je povedala Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija in podpredsednica AmCham Slovenija, ki je ob tem izrazila upanje, da bo Slovenija med zmagovalci digitalnih preobrazb.

V prvem paketu ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo so pristojni junija letos zapisali, da bi po zgledu Estonije, Hrvaške in Portugalske uredili status digitalnih nomadov tako, da se poenostavi administrativne ovire za njihovo bivanje in delo v Sloveniji. Digitalni nomadi morajo izpolnjevati določene pogoje glede minimalnega mesečnega dohodka (npr. tri tisoč evrov) in dolžine bivanja. »S prihodom digitalnih nomadov, med katerimi bi bilo veliko Slovencev zaposlenih v tujini, bi povečali pretok znanja in izkušenj, povečali prihodke v državni proračun in okrepili prepoznavnost Slovenije,« piše v dokumentu.

Kot je za MM povedala Karmen Jurman Murn, predstavnica za odnose z javnostmi na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, v Sloveniji  za zdaj ne obstaja posebna viza za digitalne nomade. »V Evropi sicer obstaja t.i. enotni Blue card režim, ki omogoča lažji vstop visoko izobraženim državljanom tretjih držav vstop v EU in večjo mobilnost po državah EU. V skladu s tem se je v letu 2019 v Sloveniji tudi poenostavilo in digitaliziralo postopke za IKT strokovnjake (informacijsko –komunikacijske tehnologije), ki prihajajo iz tretjih držav.«

Posebnih promocijskih kampanj še ni

Na Slovenski turistični organizaciji (STO) posebnih promocijskih kampanj, ki bi nagovarjali le digitalne nomade, za zdaj sicer ne izvajajo. Tuje goste za oddih v Sloveniji vabijo skladu z vizijo Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki, kot pravijo, nagovarja zahtevnega obiskovalca, ki išče »raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi«. V STO poudarjajo še, da kot osrednja agencija za promocijo slovenskega turizma izvajajo tržno-promocijske aktivnosti na izbranih trgih in med izbranimi ciljnimi skupinami; sprejemanje zakonodajnih in drugih določil, ki so povezana z možnostjo bivanja digitalnih nomadov, pa ni v pristojnosti STO.

»Uspešnost določene države pri privabljanju digitalnih nomadov je namreč tesno povezana oz. pogojena z izdajo posebnih vizumov za digitalne nomade, saj ti ostanejo na destinaciji dlje časa oziroma več časa, kot običajno traja oddih,« pojasnjujejo v STO. Dodajajo, da države, ki so še posebej uspešne pri privabljanju digitalnih nomadov, zato uvajajo vizume ali druge pravno-formalne rešitve (na primer dovoljenja za začasno prebivanje), ki lokacijsko neodvisnim delavcem omogočajo bivanje do enega leta.. »Države, ki te vizume oziroma dovoljenja za bivanje digitalnih nomadov izdajajo, imajo na tem področju sprejete predpise, ki se razlikujejo od države do države. Ni enovite ureditve tega področja,« so še povedali za MM.