01apr
sreda, 01. aprila, 2026
sreda, 01. aprila, 2026
DizajnMalo za šalo, malo zares: slovo od našega spletnega portala
Včeraj smo prvi april izkoristili za novico, da se poslavljamo od našega spletnega portala.
Simona Kruhar Gaberšček
»Vsako podjetje postaja tehnološko po srcu. Tista, ki ne bodo posvojila tehnološke miselnosti, ne bodo imela podlage za svoj obstanek,« je prepričan Nejc Palir, soustanovitelj in direktor zavoda Ljubljana.tech, ki so ga danes predstavili novinarjem.
Ljubljana.tech je novodobno tehnološko središče v ljubljanskem BTC Cityju, katerega pobudnik izgradnje in prvi vlagatelj je švedsko podjetje 13|37, ki v Sloveniji zaposluje okrog 60 ljudi, po vsem svetu pa približno 350, strateški partner pa družba BTC.
Kot je uvodoma povedal Nejc Palir, soustanovitelj in direktor zavoda Ljubljana.tech, se Slovenija sooča z velikim primanjkljajem tehnološko veščih kadrov. To sicer ni le slovenska težava, saj potreba po kadrih v tehnološki industriji narašča povsod po svetu. Po ugotovitvah raziskovalne družbe Gartner naj bi v ZDA zaposlovanje v poklicih na področju računalništva in informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) od leta 2020 do 2030 naraslo za 13 %, kar je hitreje od povprečja za vse poklice. V Sloveniji bo ta rast še večja, saj je v raziskavi iz leta 2021, ki se nanaša na potrebe po kadrih na področju digitalnih profilov v slovenskih organizacijah, skoraj tretjina sodelujočih podjetij, ki se ukvarjajo z IKT dejavnostjo, napovedala med 91 % in 100 % ali celo več kot 100 % rast potreb po tovrstnih strokovnjakih v naslednjih petih letih. IKT-sektor je poleg tega zelo razvejan – po Palirjevih besedah še zdaleč ne gre le za programerje – in v Sloveniji primanjkuje vsaj 1000 različnih vlog znotraj panoge, za katere ni moč dobiti usposobljenih strokovnjakov.
To pa ni edini izziv, s katerim se sooča tehnološka industrija. Kot je navedel Palir, so skupnosti v sektorju nepovezane, raven ozaveščenosti širše javnosti o kariernih priložnostih v tehnološki industriji pa je nizka. Zato ne preseneča, da mladi perspektivni kadri odhajajo v tujino, kjer jih tehnološko razvitejše prestolnice vabijo z odličnimi kariernimi priložnostmi.
Vse to so razlogi, ki so tehnološko podjetje 13|37 vodili do odločitve o vzpostavitvi tehnološkega središča Ljubljana.tech. »Želimo si ozavestiti mladino, pa tudi obstoječe generacije, kaj vse jim lahko nudi tehnološki sektor, če se odločijo za delovanje v njem. S tem namenom bomo v središču gostili več kot 50 dogodkov letno, podjetniki pa bodo imeli tudi možnost brezplačne uporabe prostorov, saj si želimo povezovati skupnost in deliti znanje,« pravi Palir in dodaja: »Univerze žal ne morejo zagotoviti vseh potrebnih znanj in veščin, zato si želimo z našim središčem dopolniti vrzel v znanju mladih, hkrati pa nadgraditi veščine starejših generacij.«
Tudi Žiga Vajdič, drugi soustanovitelj središča in strokovni direktor zavoda Ljubljana.tech, si želi, da bi se slovenska prestolnica lahko merila z drugimi evropskimi mesti, ki tako privlačijo mlade Slovence, pri čemer je izrazil upanje, da bo prav središče Ljubljana.tech lahko prispevalo k temu. Poudaril je, da prostor ni namenjen le tistim posameznikom, ki že delujejo v tehnološkem sektorju in potrebujejo prostor za nadaljnji razvoj, temveč tudi marginaliziranim skupinam v sektorju. »Še posebej želimo opolnomočiti ženske in že otrokom približati tehnologijo,« dodaja.
Kot pravi Miha Mermal, izvršni direktor za področje marketinga in trajnostnega razvoja v družbi BTC, ki je strateški partner tehnološkega središča Ljubljana.tech, so si že leta 2013 v svoji strategiji razvoja zastavili, da BTC City postane inovativno mesto. »Zato smo začeli vlagati v start-upe in vzpostavljati podporno okolje. S partnerjem si delimo vizijo, da bi mladi dobili potreben pospešek in motivacijo ter dosegali uspehe v našem okolju,« je povedal.
Micael Holmström, generalni direktor podjetja 13|37, dodaja, da ima Ljubljana odlične pogoje za uspeh tehnološkega središča, saj nudi dober izobraževalni sistem, kakovostne pogoje bivanja za mlade, posamezniki imajo visoko razvite podjetniške spretnosti, visoko raven znanja angleškega jezika. Prav zato so se v podjetju 13|37 odločili podpreti tehnološko središče v tej regiji. »Že od prvega obiska Slovenije sem navdušen nad lokalno tehnološko skupnostjo. Tukaj stremite k nadgrajevanju znanja in strokovnosti, kar je res navdihujoče in se odlično ujema z ambicioznim podjetjem, kot smo mi,« trdi.
Podjetje 13|37, ki je svojo prvo slovensko pisarno odprlo na Slovenski cesti v Ljubljani, se je pred 14 dnevi preselilo v nove, izjemno sodobne prostore v BTC Cityju, kjer so, kot smo se novinarji lahko prepričali tudi sami, ustvarili resnično vrhunsko delovno okolje. Pot do pisarn obiskovalca popelje mimo umetelnega gozda z udobnim kotičkom za igranje šaha in ga vodi do številnih kotičkov za sproščanje, sob za pogovore, kjer tehnološke naprave niso dovoljene, velike dvorane za fitnes, telovadnice za jogo in drugo telesno vadbo ter zasebnih kabin za opravljanje video klicev. Njihovi delovni kotički so sodobno opremljeni, z mizami, ki jih lahko prilagajajo po višini, da lahko zaposleni tudi stojijo za računalnikom.
»Skrb za telesno in psihično počutje naših zaposlenih je bistvenega pomena. Seveda je v tem tudi ekonomska korist za podjetje. Če se bodo na delovnem mestu dobro počutili, bodo manj zbolevali in večja bo njihova produktivnost,« je ob predstavitvi prostorov podjetja, pri opremi katerih so sodelovali predvsem s slovenskimi podjetji, povedal Nejc Palir. Kot smo se lahko še dodatno prepričali ob ogledu velike terase, kjer pogled na eni strani seže do Šmarne gore, na drugi pa ponuja razgled na celotno »inovativno mesto«, se zaposleni v podjetju 13|37 zagotovo počutijo kot doma. Ob našem obisku so sicer delali od doma, kar jim to sodobno podjetje seveda prav tako omogoča. Poleg tega so jim prostori podjetja odprti 24 ur na dan, vanj se lahko zatečejo kadar koli želijo in tam tudi prirejajo na primer rojstnodnevne zabave, kot je novinarjem še zaupal Nejc Palir.
Na spodnjih fotografijah, ki jih je posnel Žiga Intihar, si lahko ogledate poslovne prostore podjetja 13|37.
Prostori Ljubljana.tech
Članek, ki ste ga odprli, je na voljo samo naročnikom. Naročite se na enega od naših paketov in berite besedila iz najnovejše številke brez omejitev!
NAROČI SEŽe imate profil? Prijavite se tukaj
30mar
ponedeljek, 30. marca, 2026
ponedeljek, 30. marca, 2026
AIWikipedia je svojim 260.000 urednikom prepovedala uporabo umetne inteligence pri pisanju člankov oziroma objav. Pri priljubljeni enciklopediji so namreč ocenili, da splet preplavljajo tako imenovane »AI smeti« oziroma AI slop.
27mar
petek, 27. marca, 2026
petek, 27. marca, 2026
JobZanimanje mladih za področje marketinga in odnosov z javnostmi v Sloveniji ostaja visoko že več let. Preverili smo, kako so se v zadnjih letih gibale plače v panogah, ki so mladim najbolj privlačne.
26mar
četrtek, 26. marca, 2026
četrtek, 26. marca, 2026
AISlovenska oglaševalska zbornica predstavlja dokument Dobre prakse »Etične smernice za odgovorno uporabo orodij umetne inteligence«, s ciljem vzpostaviti jasen in praktičen okvir za odgovorno uporabo UI-orodij v oglaševalskih in komunikacijskih procesih.
17mar
torek, 17. marca, 2026
torek, 17. marca, 2026
AIKo uporabniki v orodjih, kot so ChatGPT, Perplexity ali Google AI Mode, sprašujejo po podjetjih, storitvah in rešitvah, odgovorov ne oblikujejo le uradne spletne strani podjetij, temveč vse pogosteje tudi vsebine z LinkedIna.
17mar
torek, 17. marca, 2026
torek, 17. marca, 2026
AIUI ne ogroža vseh poklicev enako. Kot kaže nova raziskava Anthropica, so danes najmanj »na udaru« dela, ki jih digitalni modeli najtežje posnemajo: fizično delo, delo v nepredvidljivem okolju ter vloge, kjer je človeški stik bistveni del storitve.
13mar
petek, 13. marca, 2026
petek, 13. marca, 2026
AINova funkcija Ask Maps obljublja konec frustracij pri iskanju lokacij. Uporabniki lahko aplikacijo vprašajo najbolj kompleksna in nerodna vprašanja – tudi, kje je najbližje javno stranišče. Kaj to pomeni za marketing lokacij?
To je odprt poziv vsem, ki delamo v slovenskem oglaševalskem ekosistemu.
Bojan Amon tokrat o govoricah: »Pogovorni znani 'trači' so del človeške družbe, odkar pomnimo, in se v prvi vrsti nanašajo na povsem nedolžne pogovore med sorodniki in prijatelji ... «
»Biti ponosen na nekaj, kar si naredil, je lepa stvar. Četudi samo za trenutek. To zimo sem bil po dolgem času spet ponosen na oglas, ki sem ga naredil,« piše Drago Mlakar, tokratni MM-ov kolumnist.
01apr
sreda, 01. aprila, 2026
sreda, 01. aprila, 2026
DizajnVčeraj smo prvi april izkoristili za novico, da se poslavljamo od našega spletnega portala.
01apr
sreda, 01. aprila, 2026
sreda, 01. aprila, 2026
IntervjujiLetno stanovsko nagrado oglaševalska osebnost letos prejme Urban Korenjak, direktor trženja pri Europlakat Slovenija.
01apr
sreda, 01. aprila, 2026
sreda, 01. aprila, 2026
DreaMM teaMMTina Guček prevzema uredništvo tiskane izdaje Marketing magazina, Eva Peserl pa uredništvo spletnih vsebin.